Peticija proti rezom v znanosti

    Iz sporočila SVIZ:

    Kot veste, je v predlaganem proračunu predvideno znižanje za znanost od 19 do čez 30% glede na leto 2011.
    Pridružite se peticiji, da se tako zmanjšanje ne zgodi.
    Pojdite na
    http://kosris.zrc-sazu.si/ 
    in se vpišite in pošljite.
    Za besedilo lahko vpišete “Podpiram”, tj. podpiram omenjeno peticijo, da se sredstva za znanost ne zmanjšajo tako zelo. 

    V soboto 17. novembra bo tudi protestno zborovanje v Ljubljani na Kongresnem trgu.

    11 KOMENTARJI

    1. Kaj točno pomeni "od 19 do čez 30%"?

      Jaz pridem pri postavki MIZKŠ na -22% (z 2011 na 2013), pri MGRT pa na rahlo povečanje. 22% je sicer odločno prehud rez glede na ostale porabnike, ampak formulacije Svizcev pa vseeno ne razumem.

      • Zgleda, da ti še ni prišlo v glavo, od kod delo industriji. A ti misliš, da pri nas vse privatne firme veliko vlagajo v razvoj? Pa ne mislim tu na nove stroje, ampak na razvoj. Daj razmisli malo, od kod pridejo recimo novi materiali in kdo je tisti, ki jih skup spravi.

      • Buhaha, če bi res dvigovali dodano vrednost dela v realnem sektorju, potem v industriji ne bi delali za burek in čaj.

        S temi hitrimi rezi se sicer ne strinjam, saj bodo verjetno odnesli še zadnje prave bisere. Brez dvoma pa bi univerze morale prekinit incestne verige in odvrečt nepotreben balast – ter obdržati (in privabiti!) ljudi, ki bodo svoje stroške sposobni zaslužit.

        Poznam kar nekaj vrhunski ljudi, ki večinoma ljubijo našo deželo, a so prisiljeni delat! v tujini (pa ne samo zaradi denarja). Ne spomnim se pa dneva, kdaj sem bil nazadnje po nasvet na eno od naših ustanov.

        Prosim brez zamere, če sem koga neupravičeno zajel v povprečje ;P

        VIP

      • Učinki vlaganja v znanost se poznajo na dolgi rok. Te učinke je zelo težko ovrednotit in zato tudi nobeno podjetje ne bo vlagalo v bazične raziskave. Enostavno je rezultat preveč negotov in predaleč v prihodosti. Tukaj Trg faila. In zato mora tukaj sodelovati država. Se pa mora znanost prilagodit potrebam okolja in se osredotočit na področja, ki so povezana s podjetji v okolju ter jih servisirat v obliki aplikatvnih raziskav. Vendar pa se tega preskoka ne da narediti v letu dni.

        V industriji pa delajo za burek in čaj, kot praviš, tam, kjer tekmujejo z učinkovitostjo in cenami. Kitajci nas pri obojem povozijo. Zato pa so plače majhne, da so podjetja sploh lahko konkurenčna.

    2. Doc. dr. Matjaž Kuntner: "Raziskovalci in visokošolski delavci razumemo, da se je Slovenija znašla v nezavidljivem ekonomskem položaju in smo seveda pripravljeni nositi svoj delež pri varčevanju. Vendar pa proračun, ki je v obravnavi v parlamentarnih odborih, raziskovalnega dela ne krči, temveč ga ogroža." Vir: Javno pismo KOsRIS

      • "smo seveda pripravljeni nositi svoj delež pri varčevanju."

        Žal je to spoznanje prišlo pozno. Če bi spomladi sprejeli -15% za vse plače v JS, ne bi bila znanost kot taka nič prizadeta. Vendar so npr. uslužbenci IJS izglasovali sodelovanje pri stavki, kar je bil za nas strel v koleno.

        Takrat smo poslušali pa še take nebuloze v stilu "JS ni povzročil krize in ne bo nosil njenih posledic". Kot da bi npr. v Gorenju rekli "mi nismo povzročili krize in ne bomo zmanjšali proizvodnje, pa četudi firma crkne". Ali pa, da bi leta 2008 kdo rekel: "JS ni povzročil gospodarske rasti in zato tudi ne sme profitirati od njenih sadov".

      • To je poenostavljanje. Država ni podjetje in JS je nekaj drugega kot Gorenje. Država ima v krizi in rezcvetu enake izdatke v npr šolstvu, zdravstvu in javni upravi. Ne more po analogiji z Gorenjem zmanjšati število učiteljev. Nenazadnje država sama predpisuje maksimalne obremenitve učiteljev in maksimalno število otrok v razredu.

        Zmanjševanje plač je seveda najlažji ukrep, ki pa ne rešuje situacije. Rezultati so vidni – bolj kot zmanjšujemo javne izdatke bolj nam pada BDP. Če je država v krizi, naj varčuje celotna država in ne le JS npr preko DDV.

        Pravi problemi so strukturne narave. Imamo nefleksibilen trg dela, neustrezno pokojninsko zakonodajo glede na demografijo, različna izkoriščanja sistema kot je npr študetsko delo, občine z 500 prebivalci (skupaj kar 200+ občin)…

      • Z zadnjim odstavkom se strinjam.

        Kar se vpliva na BDP tiče: jasno ima vsako zapravljanje ali varčevanje ali zapravljanje multiplikativne učinke. Ampak čim bolj odprto (izvozno usmerjeno) je gospodarstvo, manjši so ti. In Slovenija tu ni primerljiva z ZDA, saj je uvoz/izvoz pri nas okoli 70% BDP, v ZDA pa, če se ne motim, 15%.

        In zasebni sektor je krizo že kako občutil, dvig DDV pa bi zaradi manjše porabe in pa že samo zaradi dviga cen (rast BDP se računa glede na pariteto kupne moči) privedel to takojšnjega padca BDP.

    3. Se strinjam glede multiplikatorja. Vseeno je ta stopnja varčevanja za slovenijo previsoka, ker se odraža v padanju BDP. Varčevanje bi moralo biti bolj postopno in predvsem strukturne narave.

      Dvig BDP bi manj prizadel porabo kot znižanje plače. Gre čisto za psihološki učinek, da so potrošniki manj občutljivi na infacijo kot direktno nižanje plač v svoji potrošnji.
      BDP se navadno izraža glede na stalne ali tekoče cene. PPP se uporablja za ugotavljanje vrednosti valut in pri BDP služi kot popravek glede na dejansko kupno moč. Dvig DDV ne bi neposredno prizadel podjetji, ker DDV plača potrošnik. Podjetja dobijo vstopni DDV povrnjen.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.