Včeraj sem na Facebooku zastavil vprašanje, ali zna mogoče kdo pojasniti, zakaj je prav fizika pri nas raziskovalno najbolj uspešna znanstvena disciplina? Trenutno so namreč samo fiziki zmožni objavljati svoje v Sloveniji izvedene raziskave v revijah, kot sta Nature in Science. Neposredni povod debate je bil prvi prestižni ERC Advanced Grant za raziskovalca, ki dela v Sloveniji, ki ga je dobil prav fizik, lani pa je raziskovalka prav tako iz FMF dobila ERC za mlajše znanstvenike.
Kaj delajo torej fiziki drugače kot drugi raziskovalci pri nas, da so sistematično bolj uspešni?
Ena od prvih hipotez, ki so jo postavili kolegi, ki niso fiziki, je bila, da je fizika pač bolje financirana. Ampak v to razlago ne verjamem.
Druga hipoteza je bila, da so učitelji fizike v osnovnih šolah in na gimnazijah v povprečju boljši kot so učitelji drugih predmetov. Ampak po mojem tudi to ne drži.
Še najbolj me trenutno prepriča dejstvo, da so fiziki medsebojno bistveno manj skregani, kot so raziskovalci v drugih vedah, zato lažje sodelujejo, si izmenjujejo izkušnje, stike in raziskovalno opremo. A ima še kateri drug faks skupen redni tedenski seminar, kjer profesorji in vabljeni predavatelji predstavljajo svoje raziskave kolegom, potem pa sledi še neformalno druženje ob čaju?
Sašo, mislim, da bi moral nujno dodati, da je nanoznanost danes huuudo moderna in priviligirana disciplina, pa še katera druga iz fizike. Temu čemur rečeš skreganost in neskreganost, bi sama prevedla v delovanje principa "Nagrade in kazni" (korenčka in palice, po domače). Ta očitno pri Fiziki velja, drugje pa očitno manj. Po ljudskem izločilo poznam nešteto primerov… Če ljudje niso ustrezno nagrajeni oziroma kaznovani za svoje delo in upoštevanje pravil, je takoj kaos in kregarija. Vodilni proti pravilom izkoriščajo svojo moč, to pa posledično demotivira in jezi tiste, ki nikakor ne dobijo nagrade za svoje delo. Rezultat je kregarija v… Beri dalje »
Ne bi rekel, da so fizikalne discipline privilegirane. Če odpreš naključno številko Nature ali Science bo večina člankov s področja life sciences.
Drugače bi se kar strinjal z obema. Na skreganost sem pomislil zlasti pri kemikih in biologih. Razmerje med spoli po mojem vseeno igra manjšo vlogo, ker so tudi med fiziki kar nekaj N&S člankov prispevale ženske, na kemiji pa tudi ni tako malo moških.
Govorila sem o prioritetah EU znanosti, v Nature in Science pa objavljajo s celega sveta. Ce gres gledat razpise EU, imajo prioriteto definitivno nanoznanost, materiali, energija, vesolje, transport, klimatske spremembe, telekomunikacija…to vse zelo disi po disciplinah, v katerih prevladujejo moski in v katerih so moski v povprecju boljsi (nocem biti seksisticna, ampak to so dejstva, ki so povezana s spolnimi razlikami v mozganih)…fiziki, racunalnicarji, strojniki, matematiki ste danes definitivno v prednosti pred ostalimi… Life Science je podrocje, kjer se zdruzujejo molekularna biologija, biokemija, fizika, (nevro)fiziologija…za te niti ne vem, koliko objavljajo (nasi) v Nature in Science. Problem klasicne biologije pa… Beri dalje »
V enih vedah je pac inbreeding bolj pomemben od kvalitete.
1.)Kateri vodja uspesne fizikalne raziskovalne skupine, bi recimo članom skupine (asistentom, docentom) dopuščal, da 3-4 leta nebi napisali niti enega izvirnega znanstvenega članka (kot je možno opažat npr. na FF). Bi se hitro pojavilo kakšno takšno pismo http://www.lettersofnote.com/2011/03/i-expect-you-to-correct-your-work-ethic.html
2.)Kateri vodja normalne fizikalne raziskovalne skupine, bi recimo redno zaposlil mladega, ki nikoli ni bil na post-docu?
Potem se pac nekatere raziskovalne skupine spremenijo v BIBO: Bullshit in bullshit out.
En pomemben detajl: na FMF odpadla predavanja nadomeščajo, drugje praviloma ne. Gre predvsem za vzgojo delovnih navad.
No ja. Ampak po drugi strani na FMF furajo zelo liberalen odnos do opravljanja študijskih obveznosti. Po moje je v tujini bolj konsistenten študij, voden, uravnan, predpisan, zato pa so druge olajševalne okoliščine.
(ZdravaPamet)
Hm, sicer se strinjam z nekaterimi odgovori, zakaj bi fiziki lahko bili najbolj uspešni (hura za vecje sodelovanje, itd), ampak a so zares? Na podlagi nekaj objavljenih člankov in dveh grantov bi to težko trdil, tako da pričakujem, da ima Sašo kakšne bolj konkretne podatke za to pogumno trditev :). V Angliji so sicer ravno danes objavili dokument o pomenu fizike za anglesko gospodarstvo, in nekako ocenili da 8.5 % BDPja izhaja neposredno iz raziskav v fiziki http://www.iop.org/publications/iop/2012/page_58712.html. Metodologija raziskave sicer ni objavljena, ampak ce privzamemo da je ocena korektna – ali je 8.5 % veliko ali malo? Kako je… Beri dalje »
Anže, priznam da res nisem delal neke hude analize, ampak res ne vem, katera druga veda bi bila lahko še v igri?
Saj bi tudi sam subjektivno verjetno dal fiziko na vrh, ampak kolikor vem imamo vrhunske ljudi recimo na podrocjih kemije, biokemije, itd. Hocem reci, da dva ERC granta (ceprav sta to huda dosezka), in nekaj objav v nature/science ni dovolj za tako trditev (bi bilo potrebno dodati se kaj, tudi da bi drugi bralci blogi morda bili malce bolj navduseni), predvsem ker prva nima ravno mocne statistike zanjo, nature in science pa dosledno ne objavljata prispevkov iz 90 % raziskovalnih podrocji. Pa to niti ni (malo ze) kritika tvojega osnovnega vprasanja, temvec bolj nekaksen klic po kaksnem seznamu izjemnih dosezkov… Beri dalje »
Se strinjam Anže. Tudi drugje so vrhunski dosežki in posamezniki. Ampak bistvo je to, da gre drugje praviloma za posameznike in manjše skupine, ne pa sistematično delo cele panoge.
Mislim, da tudi to marsikaj pojasni:
http://www.shrani.si/f/2L/Qb/1WVGVhjH/arrs.jpg
Mogoče drži, da fizika ni bolje financirana, vsekakor je pa bila kar nekaj časa med najizdatneje financiranimi področji – IJS se je ustanovil takoj po 2. vojni v kontekstu želje po poznavanju in razvoju jedrskega orožja, in preko tega je fizika skoraj gotovo (podatkov seveda nimam) pokasirala precej financ. Hkrati je bila preko tega nujno ves čas odprta tudi na zahod, medtem ko so se razne literarne teorije, sociologije, ekonomije obračale pretežno na vzhod. Preverljivo: ali je fizika v ospredju v vseh tistih vzhodnih deželah, kjer je obstajal program ali želja za razvitje jedrskega orožja?Preverljivo: kakšen delež ljudi, ki so… Beri dalje »