Megakombinat

    Kaj si lahko obetamo od ljudi, ki v času krize vodijo našo državo? Kakšne so njihove vrednote, moralna načela in koliko cenijo naše skupno dobro? Kaj pomeni, ko eden izmed treh kandidatov za predsednika republike, ljubljansko in mariborsko univerzo imenuje megakombinat?  In ko je to istočasno človek, ki je tako diplomiral kot doktoriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani? Kaj mislite?

    Toda univerzam, po besedah rektorjev, grozi zlom, govorijo o nacionalni katastrofi. Kaj bi vi v takšnem primeru storili kot predsednik države?
    Zagotovo bi prosil rektorje, da poiščejo notranje rezerve. Ne morejo samo čakati na državo – ona je samo eden od petih financerjev visokošolskih programov. Morda smo preveč podržavili univerzitetno življenje, imamo megakombinate, kot sta ljubljanska in mariborska univerza, ki so premalo elastični, premalo iščejo svoje mesto in dialog z gospodarstvom. To je v svetu pomemben vir financiranja, poleg šolnin, donacij lokalnih skupnosti in ustanoviteljev.
    Toda v ozadju je strah pred privatizacijo javne sfere.
    Nevarnost ni v privatizaciji, ampak če bi padla kakovost univerze. Tudi etabliran visokošolski zavod je lahko slabe kakovosti, kakor seveda ni nujno, da je zasebni zavod dober. Če bo agencija za kakovost opravljala svoje delo, potem ne bo težav. Nekakšen nadzor nad kakovostjo pač mora biti. Pri nas se ustvarja vtis, da je javna šola nujno boljša od zasebne, pa ni tako. Slovenija ima najmanjši del zasebnega šolstva v okviru OECD, kar pomeni, da naša lastniška struktura ni normalna. [Dr. Milan Zver, intervju v Delu, 27.10.2012]

    Mimogrede, kaj sploh pomeni beseda kombinat? Čeprav nisem prav zelo mlad, mi deluje nekoliko retro – moja prva asociacije je odličen ženski pevski zbor Kombinat No, SSKJ kombinat definira takole:

    kombinát   -a m (ȃ) gospodarska enota, ki sestoji iz več sorodnih, med seboj tehnološko povezanih proizvodnih obratov, podjetij: ustanavljati kombinate; kmetijski, lesni, metalurški, tekstilni kombinat / združevanje podjetij v kombinate / zgraditi kombinat težke industrije poslopja te gospodarske enote.

    V tem smislu bi torej univerza kot kombinat (gospodarska enota)  merila ravno nasprotno, kar ji očita Zver (premajhna povezava z gospodarstvom). Google iskanje gesla kmetijski, lesni, metalurški … kombinat odkrije zgodovino kar nekaj znanih slovenskih podjetij, ki so so bila včasih taki ali drugačni kombinati.
    Prav tako Google razkrije podjetja v Srbiji in na Hrvaškem, ki imajo v imenu še vedno izraz kombinat. Na Wikipediji je najbolj obširno geslo “Kombinat” v nemščini, meri pa na specifičen tip delovne organizacije v bivši Vzhodni Nemčiji. Izrazu megakombinat pa z Googlom smisla nisem uspel najti.

    43 KOMENTARJI

    1. Mene "kombinat" asociira na socializem, še posebej na zloženko "agrokombinat", ki je bila precej pogosta v nazivih agro OZD-ov ali zadrug.

      Zdi se mi, da desni politiki v marsičem vidijo ostanke prejšnjega sistema: minister Turk v šolskem urniku jutranji šiht v socialistični tovarni, predsedniški kandidat Zver v univerzah TOZD-e združene v OZD… LOL

    2. Ljubljanska univerza se na mednarodnih lestvicah kakovosti uvršča precej visoko. Tipično slovensko, namesto, da bi jo podpirali jo je treba zabit dol…

      p.s. Morda pa je tako dobra ravno zato, ker razni dr. Zveri ne dobijo zaposlitve na njej…
      In ustanavljajo nove univerze, da bodo lahko prvi na vasi, oz. na svojemu kupu gnoja…

      • > Ljubljanska univerza se na mednarodnih lestvicah kakovosti uvršča precej visoko.

        Jaz bi rekel, da je samohvala zadnja stvar, ki jo trenutno potrebujemo (razen mogoče v političnih govorih). Seveda se najde tisti webometrics, ki je izrazito kvantitativen kriterij (gleda velikost univerze), ampak v resnici vsakega zanima le Šanghaiska lestvica ter mogoče še THE. V prvi UL rangira nekje okoli 460 (tendenca od leta 2009 naprej padajoča), v THE pa je ni med 400.

        Za primerjavo: više od UL (1-400) je uvrščenih 6 izraelskih, 12 italijanskih, 5 brazilskih, 3 saudske, 2 južnoafriški, 1 češka, 2 grški, 2 poljski … univerzi.

        Recepta, kaj bi morali narediti, tudi jaz ne vem. Tista Zupanova ideja, da se na novo povežejo tista področja, ki UL držijo pokonci, se mi ne zdi zelo posrečena. En dokaj poceni ukrep bi bil pa ta, da se neha s fiktivnim vpisom (oziroma vpisom takih, ki gotovo ne bodo diplomirali). Ker je precej kriterijev normiranih na število vpisanih, bi to UL takoj potegnilo gor.

      • Anonimni, fiktivni vpis obstaja iz enega samega razloga: študentski status. Si torej zoper študentski status, ki je sam podlaga za študentsko delo? Kakor je pokazala zgodovina prejšnje vlade ta ukrep ni "poceni".

        (ZdravaPamet)

      • > Si torej zoper študentski status, ki je sam podlaga za študentsko delo?

        Nedvomno. Vlada je to poskušala na nivoju študentskega dela, ampak lahko bi tudi univerza kaj storila pri vpisu. Odkar ni več plačana po glavi to možnost ima.

      • Uvrstitev na omenjenih dveh lestvicah ni nujno pravi pokazatelj uspešnosti, sicer bi bila po 2010-2011 THE lestvici Univerza v Aleksandriji med najboljšimi na svetu (4. mesto po citatih takoj za Caltechom, MIT in Princetonom ter skupno 147. mesto), a je bil kmalu jasen vzrok za tako uvrstitev: Mohamed El Naschie (tisti, ki je tožil Nature in klavrno izgubil) s svojo prakso citiranja v reviji CSF, katere urednik je nedavno bil.

    3. En zelo enostaven ukrep za dvig kvalitete kadrov vsaj na naravoslovnih vedah/vedah o življenju (ki pa bi seveda naletel na izjemno nasprotovanje v trenutku, ko bi si ga kdo upal izreči) bi bil podobno delovanje kot ga poznajo številne univerze v ZDA. Univerza te plača recimo za 66% tvojega dela, ostali del plače pa si moraš zaslužiti sam z raziskovalnimi projekti/projekti za gospodarstvo in podobno. Čisto osebno mi sicer ta sistem ni pretirano blizu, a v naših razmerah bi lahko bil zelo koristen. Vsi tisti, ki nič ne delajo in samo držijo svoja pedagoška delovna mesta bi obdržali službe (se pravi da jih nihče ne bi metal iz služb) a bi dobili samo 2/3 plače (in delali 2/3) če si ne bi bili sposobni pridobiti raziskovalnih projektov (takih je žal kar nekaj profesorjev na UL). S tem bi se sprostilo nekaj pedagoških ur za mlajše, prodorne raziskvoalce, ki bi lahko dobivali projekte, a bi hkrati lahko dobili tudi nekaj pedagoških ur, kar je zdaj skoraj mission impossible. Tisti, ki ždijo že leta na svojih profesorskih mestih in ne dajo nič od sebe, pa bi se sami odločili, ali bi ostali na 2/3 plače ali pa bi si poiskali službo za 100% plače in tako sprostili mesto za koga bolj uspešnega. Tako bi se hitro lahko začela delati pozitivna selekcija, namesto negativnega inbreedinga, ki je žal, pa če si to priznamo ali ne, še vedno zelo pogosto prisoten na naših univerzah.

    4. Blažja prehodna varianta istega predloga je, da se plačilo iz proračuna za raziskovalno in pedagoško delo omeji na 100% in ne na 120%, kot je sedaj.

      • Nad tem predlogom bodo Žigažaga in vitezi varčevalne mize nedvomno navdušeni, saj omogoča še dodatno znižanje plač mastno preplačanih delavcev kombinata 😉

      • Čeprav se sicer ne strinjam (predvsem z načinom (in morebitnim namenom, če je resničen, da želijo kanalizirati denar v zasebne fakultete vprašljive kvalitete) z ukrepi ministrstva mislim, da bi bilo enkrat prav, da bi se tudi znotraj visokošolske sfere v Sloveniji vprašali, da morda vse le ni tako zelo super, kot hočemo prikazovati. In če bi se univerza sama lotila recimo mehkega načina kot je to predlagal prvi komentar na moj komentar, bi se veliko lažje pogovarjala s financerji (kar je ministrstvo). Žal je na sami univerzi še vedno ogromno anomalij od izbiranja kandidatov za učiteljska mesta naprej. Že samo to, da bi odpravili nadobremenitve, ko so nekateri (in običajno po pravilu to niso tisti, ki so najuspešnejši po mednarodnih merilih ali po mnenjih študentov) še vedno obremenjeni tudi po 180 % (se pravi da kao delajo po 14/15 ur vsak dan (pogosto so to tisti, ki jih ob 14.00 ni več v službah), bi ali privarčevalo denar ali pa omogočilo, da bi bilo več denarja za mlade.

      • Po drugi strani nadobremenitve lahko tudi pomenijo, da je na število vpisanih študentov premalo zaposlenih učiteljev in asistentov. Vsaj na FF UNI-LJ je to glavni razlog "grozovitih" vsot za "delavno uspešnost", o katerih danes piše SIOL. Pri nas je v resnici sorazmerno največ pedagoško nadobremenjenih ravno asistentov, ki imajo zaradi števila študentov deljene skupine. Ker velja moratorij na zaposlovanje, je nadobremenitev obstoječih zaposlenih edina rešitev. (Poleg honorarnega zaposlovanja, ki pa je močno sporna praksa.)(http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/10/pravljicna_dodatna_izplacila_strukljevih_visokosolnikov.aspx)

      • Možnosti je še veliko. Npr. da se pri takih študijskih smereh, kjer je 5 vpisanih, določene predmete pradava samo vsako 2. leto (menda na FF obstajajo taki primeri, in profesorji so potem strašno nadobremenjeni). Ali pa da se reče: fantje, sorry, boste imeli pač malo več vaj in boste manj raziskovali, ampak več kot 100% vas ne moremo plačati – sploh če ne morete dokazati, da ste res vsak dan vključno s počitnicami 12-15 ur v službi. Mimogrede: pri deljenih skupinah je dela s pripravami na vaje tako ali tako manj.

      • Zdaj pa razumem zakaj nekateri asistenti in docenti na FF po več let ne morejo napisati niti enega izvirnega znanstvenega članka.

    5. @Anonimni

      Kaj je oziroma kako naj bi po tvoje zgledal izvirni znanstveni članek s področja filozofije? Sploh veš kaj terjaš od filozofov? Kakšni izvirni znanstveni članki, lepo te prosim … Predlagam da se zberete.

      Dragan Stojanović

    6. Izvirni znanstveni članek se nanaša na bibliografske kazalce raziskovalne uspešnosti glede na kategorizacijo po metodologiji ARRS opredeljeno v:

      http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-jun-12.asp

      Za vsakega raziskovalca si lahko ogledate bibliografski kazalce raziskovalne uspešnosti na strani http://sicris.izum.si.

      Še bolj laično povedano, po tej metodologiji bi to pomenilo za področje filozoije, objava članka v reviji Anthropos, Čas. krit. znan, Phainomena,… Pojem "izvirni znastveni članek" se ne nanaša na izvirnost, ampak na kategorizacijo, ali še bolj enostavno rečeno, nekateri pač več let ne napišejo niti enega samega članka, v dejansko izvirnost se nisem spuščal. Sicer pa je pojem "izvirni znanstveni članek" vsakomur iz področja znanosti znan. V primeru, pa da vam ni bil, bi bilo smiselno da bi odprli google vpisali pojem vanj in bi kot prvi zadetek dobili Kategorizacija znanstvenih publikacij – ARRS.

      Predlagam, da si ogledate par raziskovalev iz FF in njihovo poblikacijsko obnašanje in po možnosti primerjate z raziskovalci iz FMF.

      Sicer malo zastarel pregled publikacijskega obnašanja (2010), si lahko tudi ogledate na: http://www.matjazperc.com/sicris/stats.html

    7. @Anonimni

      Bibliografske kazalce raziskovalne dejavnosti glede na kategorizacijo po metodologiji ARRS?

      Naj odgovori filozof, sam namreč to nisem:

      " …. Torej znanost kot družbena institucija. Ob tem je treba povedati, da je bila katoliška cerkev vsaj v Brechtovi interpretaciji Galileijevega življenja bistveno bolj liberalna od sedanje znanosti. Recimo od agencije za znanost, države, SAZU. Cerkev je samo prepovedovala, česa ne smete brati. Institucije sodobne znanosti pa predpisujejo, kjer morate objavljati. To je veliko hujše nasilje."
      (R. Močnik v http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042356014)

      Torej, če je vam na FMF samoumevno, da se vam določa kje in koliko morate objavljati, tega nikar ne terjate oziroma nikar ne terjajmo od filozofov.

      Na forumu sem bil deležen posmeha, ko sem rekel, da bi morali na FF predavati fiziko (fizika polj, mehanika, PTR, STR, uvod v kavntno mehaniko, teorija strun, M-teorija, holografski princip) in na FMF filozofijo (uvod v ontologijo, uvod v epistemologijo, etika, politika, estetika). Glede na vaš post pa sem še bolj prepričan v svoj prav.

      Naj vam predstavim kaj mislim, z zgolj enim stavkom filozofa Heraklita Mračnega:

      "Ni mogoče dvakrat stopiti v isto reko niti se dvakrat dotakniti minljive bitnosti v istem stanju, temveč se ta v ostrini in hitrosti spremembe razprši in zopet zbira, prihaja in odhaja." (Heraklit)

      Dragi Anonimni, to je in članek in projekt in monografija. Ta en stavek je pravzaprav več kot vse to.

      Težit filozofom z objavljanjem nekih člankov, zgolj zato da je formi zadoščeno, je skrajno nesramno do filozofov. Pravzparv je za družbo takšno početje povsem nevarno.

      Naj vas mogoče še opomnim, da je za nekatere filozofe razsvetljenstvo passe. Ampak tega na FMF tako ne morete zvedeti.

      Dragan Stojanović

    8. Hah, ravno tako FF "določa kje in koliko morajo objavljati" (UL določi merila, posamezna fakulteta pa ta merila interpretira v smislu, kaj (in kje) je za stroko pomembno delo, objava etc.), tako da pripomba o terjanju in teženju s strani drugih ni ravno posrečena.

    9. @shrink

      Določa, seveda določa, saj ji zakoni, pravilniki, statuti to nalagajo. Daj jim proste roke in sem prepričan, no bolj upam, da na FF tega ne bi več določali. Ampak trenutno fakulteta to mora storiti.

      Pobrskal sem malo po Zakonu o visokem šolstvu, kjer v členu 51h piše: "(Naloge sveta agencije so:) – določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, …"

      Fakultete to morajo upoštevati. Na podlagi tega potem določajo revije oziroma publikacije, ki štejejo točke. In vsled tega se znanstveniki trudijo in mučijo te točke zbrati. Poznam primer kjer se trije univerzitetniki: A (profesor), B in C (asistenta) spisali tri članke o zelo podobni temi. Na prvem je bil podpis: A, B, C, na drugem: B, A, C, na tretjem: C, A, B. Veliko točk za vse njih. Vsebina je tako irelevantna.

      Na ta problem opozarja Močnik. Naj nadaljujem, kar z njim:

      "Tu smo na točki, ko de te fabula narratur. Vsi smo v tej poziciji, vsi živimo v institucijah. Teorije se ne da proizvajati ali prakticirati zunaj ustanove. Institucija je materialni pogoj teoretskih praks. Aktualno vprašanje je, ali obstaja institucija, ki omogoča teoretsko prakso. Moje stališče je, da če takšna institucija obstaja, to zagotovo ni univerza. To je prej Delavsko-punkerska univerza ali socialno-kulturni centri, kot so Rog, mladinski center Marka Breclja v Kopru, Pekarna v Mariboru."

      In pa po moje največji problem, kis ene tiče zgolj FF ali FDV: "Danes imamo hierarhije, statuse, neenakost in gospostvo tehnike. Na univerzi ne učimo produktivnega branja teoretskih izdelkov, ampak tehnične spretnosti, ki so pač aplikacija teorije" (Močnik, Ibid)

      Ja, danes proizvajamo strokovnjake, eksperte (obrtnike/rokodelce) … hlapce kapitala.

      Skratka, z zdajšnjo ureditvijo je nekaj hudo narobe. Kar pa pravzaprav lahko beremo tudi na blogih univerzitetnikov, ki tu objavljajo.

      Dragan Stojanović

    10. Ah, ja, ker Močnik pravi, da le "teoretski praktiki" zunaj univerz/institucij niso "hlapci kapitala", potem je pač z univerzami/institucijami nekaj hudo narobe. LOL

      • Saj sem ti rekel, da to počne Bloggerjev software.

        Hah, ja, v drugem komentarju pa omenjaš, da take zadeve niso zrastle na tvojem zelniku. 😀

      • Očitno ne razumeš niti besede o čemu govorim. Osredotoči se na argumente in ne ta tvojo (bolno) željo dokazati kako se motim.

        Torej, Močnik tam ne govori o hlapcih -"hlapci" so moja izpeljava temelječa na njegovih mislih.

        In pa, omenjeni v drugem komentarju so dokazali pravilnost mojih besed, pravzaprav stanje v družbi dokazuje prvailnost njihovih besed. Jaz jih zgolj povzemam.

        Ampak o tem kasneje. Nadaljeval bom najprej z Billom, Billom Gatesom, velikim humanitarcem.

        Dragan

      • Kaj ko bi raje ti prenehal s svojim (bolnim) pozivanjem, da se naj drugi zberejo, ker nočejo prisluhniti tvojim neprestanim nakladanjem (saj veš: znanost kot idelogija, sprega s politiko in kapitalom)?

        Drugače pa so zame filozofska dokazovanja nerelevantna.

        Sicer pa lahko nadaljuješ s poljubnim kvazifilozofskim nakladanjem – tega ti nihče ne preprečuje. LOL

    11. "kako naj bi po tvoje zgledal izvirni znanstveni članek s področja filozofije?"

      Kako pa zgleda izvirni znanstveni doktorat iz filozofije?

      Dokler ste filozofi doktorji znanosti, ste znanstveniki in objavljajte znanstvene članke.

      • Dr. filozofi so doktorji znanosti ravno toliko kot so PhD fiziki doktorji filozofije (PhD= Doctor of Philosophy).

      • Preberi si kakšnega boš videl.

        Sam namreč nisem doktor filozofije, pravzaprav nisem doktor ničesar, vem pa kaj je znanost in vem, da sta tako fizika kot filozofija vedi znotraj znanosti.

        To pa ne pomeni, da sta metodi obeh identični. Ergo, ne moreš zahtevati od filozofa iste metode kot od fizika. Naj ti ponazorim s parimi stavki iz doktorske disertacije, sicer FDV-jevca, pa vseeno:

        "Kaj je druga scena? Po splošnem nazoru vemo, katere univerzitetne discipline raziskujejo družbeno razsežnost./…/ Omenjene vede se z izjemo psihoanalize, ki ima specifični status, razlikujejo od objektivistične metode moderne znanosti ravno po predmetu raziskovanja in metodičnem doktrinalu. Zavezane so tradiciji idiografske/interpretativne metode, ki je utemeljena v notranjih vednostnih postopkih raziskovanja in razumevanja družbenih pojavov. Gre predvsem za notranje hermenevtično raziskovanje pojavov ter proizvajanje mnoštva možnih in verjetnih pomenov – več-smiselnih interpretacij, ki jih imajo ti pojavi. … Gre za relativizacijo objektivizma in enosmiselnih resnic oziroma uveljavljane metodičnega pluralizma in pluralizacije resnic. Slednje seveda za scientistični objektivistični doktrinal ni sprejemljivo." (N. Janović)

        Zakaj vse to? Ja, zato da skušamo dojeti, da filozofi ne morejo kar štancati člankov. Jih pišejo, in bogu hvala da je temu tako, vendar ne smejo biti prislijeni v prostorsko (revija) in časovno omejeno pisanje.

        V primeru, da spremljaš bloge katere piše L. Omladič bi lahko dojel, da je (skoraj) vsak njegov blog vreden več kot marsikateri članek, akterega so nekateri spisali zgolj zato, da si prislužijo nekaj točk.

        Pustimo že enkrat formo in se začnimo posvečati vsebini.

        Jaz si ne predstavljam, da bi bila recimo A. Einstein in G. Deleuze prisiljena napisati določeno število člankov v nekih revijah, katere so jim drugi določili, zgolj zato, da bi si prislužila naslov "profesor".

        Dragan Stojanović

      • Očitno ne razumeš: "drugi" so lastna stroka in ne vem, zakaj naj ne bi stroka določala, kaj so pomembne objave (tudi s tem, v kakšnih revijah se objavljajo: saj ne gre za določanje nazivov revij, ampak recimo v katerih bazah so indeksirane itd.).

        Drugače pa seveda št. člankov in št. točk ni nujen pokazatelj uspešnosti posameznika (napihovanje bibliografij ni tako redek pojav, kar seveda ni povezano s kvaliteto), ampak načeloma so znanstveniki vsepovsod (ne samo v Sloveniji) prisiljeni objavljati, kajti npr. pri izbiri kandidatov za določeno pozicijo odloča tudi "Publication List" in zlahka si predstavljam, da tudi v tujini filozof, ki se poteguje za profesorsko mesto, mora predložiti tudi listo objav; in mimogrede: tudi Einstein je dobil mesto profesorja ravno zaradi odmevnih objav v "Annalen der Physik".

        P.S. Sem že komentiral "hlapce kapitala", ampak zgleda, da je komentar romal/obstal v filtru bloga.

      • Stroka, kot sem že rekel to mora storiti, če ne ne spada več med stroko temveč med alternativo (DPU, Rog, Pekarna …).

        Ampak, (D)rugi je politika in ne stroka. Drugi, torej politika, določa pravila "igre" z zakonodajo. Politika določa in usmerja raziskovalna področja. Politika dolča … skorajda vse.

        In, kot sem rekel ne gre za to, da naj ne bi objavljali, gre za to, če malce karikiram, da če bi npr. A. Zupančič objavila članek v Pioniskem listu ali pa Sobotni prilogi Dela bi bila pomembna vsebina (in pri njej je ta praviloma vrhunska) in ne revija, ki prinaša ali ne prinaša neko število točk.

        Torej, za druge vede ne vem, vem pa, da je filozofe posiljevati s tem narobe, je milo rečeno passe.

        Za tvoj komentar ne vem zakaj ni objavljen. Sem proti cenzuri, razen če ne gre za resnično neprimeren komentar. Vendar, vem da imam prav, ko omenajm hlapce (Gospodar/hlapec). Da pa boš razumel, kaj sem govoril predlagam, da si prebereš Lacanov dispozitiv štirih diskurzov (najdeš ga na forumu, sem ga v temi "ideologija-e" predstavil (skoraj) v celoti).

        Članki A. Einsteina recimo iz leta 1905 ne bi bili nič manj vredni, če bi jih objavil v revijo kot je Ciciban! Problem bi imel drugje, teh člankov verjetno ne bi nihče prebral, ker Ciciban ne nosi točk.

        Dragan Stojanović

      • No, ne drži: politika ne odloča o tem, kaj je pomembno za stroko, kaj je predmet raziskav itd., kot tudi ne o merilih za izvolitve v posamezne nazive; v tem smislu so univerze popolnoma avtonomne (jasna dikcija v Zakonu o visokem šolstvu) in same odločajo npr. koliko objav mora nekdo imeti, da zadosti pogojem za izvolitev. Zato je tvoje prepričanje, da "politika določa in usmerja raziskovanje" popoln nesmisel.

        Rekel pa sem ti že, da stroka ne določa imen revij, v katerih je treba objavljati, ampak kvečjemu kategorijo revij in za revije, ki se nahajajo v višjih kategorijah, je smiselno pričakovati, da so kvalitetne in da imajo vpliv na stroko, ki je predmet njihovih objav. In najbolj vredne objave so ravno v takih revijah, ne pa v "cicibanih", kjer lahko objavlja vsak hobist tipa amrit Šorli.

        Kar se tiče mojega izginulega komentarja, ne gre za cenzuro, ampak za avtomatsko filtriranje; to je problem tudi na drugih blogih, ki jih poganja blogger; admin jih mora ročno sprostiti iz filtra.

      • Shrink, nisem povsem prepričan glede avtonomosti univerze pri tem.

        Predlagam, da skupaj prebereva Zakon o visokem šolstvu.

        V 44. členu (vsebina nacionalnega programa) piše: Nacionalni program visokega šolstva:
        – opredeli cilje visokega šolstva,
        – določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena,
        – opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, … (Pozoren bodi na prvo in drugo alinejo)

        Kdo določi nacinalni program visokega šolstva?

        45. člen(priprava nacionalnega programa)

        Nacionalni program visokega šolstva sprejme Državni zbor.
        Predlog nacionalnega programa oblikuje Vlada Republike Slovenije na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih pripravi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo v sodelovanju s Svetom za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
        Sredstva, potrebna za uresničitev nacionalnega programa visokega šolstva, se določijo v proračunu Republike Slovenije.

        Skratka politika. Argument?

        Če se o političnosti Državnega zbora in Vlade ni potrebno spraševati se vprašajva glede Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.

        V 50. členu (sestava Sveta za visoko šolstvo) piše:

        Svet za visoko šolstvo ima predsednika in 23 članov. /…/ Predsednika in 16 članov imenuje Vlada Republike Slovenije.

        Mislim, da sem bil dovolj jasen. Občutek imam da precenjuješ moč avtonomnosti univerze in podcenjuješ moč politike. Ker tisto, kar ti obravnavaš kot avtonomnost univerze je napisano v 6. členu (avtonomija visokošolskih zavodov): Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem.
        Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja predvsem:
        – svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja, …

        Torej univerza ima avtonomno svobodo raziskovalnega dela. Seveda, nihče jim ne prepoveduje raziskovati. Ampak, tiso kar bodo raziskovali, torej cilje, pomembnost raziskav itn. pa jim določa politika. Med rugim univerze politika lahko ustanovi ali pa uniči, predvsem pa jih pri nas politika financira!

        No kakor koli, imam občutek da sva malo zašla, izhodišče mojih komentarjev je bila dilema glede člankov in filozofov.

        Dragan Stojanović

      • V dikciji zakona ne vidim nikakršnega kratenja avtonomnosti univerzam. Nacionalni program visokega šolstva ne pomeni "določanja in usmerjanja raziskovanja" ter "določanja ciljev in pomembnosti raziskav" s strani politike in seveda 6. člen je popolnoma jasen:

        "Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem.

        Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja predvsem:

        svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja,

        – samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom,

        sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

        – volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

        – izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest,

        izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov,

        – podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor,

        – volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti,

        – odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami,

        – upravljanje s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno."

        Taka dikcija pa povsem nasprotuje tvojim pogledom o raziskovalcih kot "hlapcih kapitala" in o tem, da politika določa merila znanosti ter celo tisto, kar morajo raziskovati. Sicer pa tudi "teoretske praktike", kot je Brecelj, financira politika, kar je razvidno iz Supervizorja:

        http://supervizor.kpk-rs.si/podj/24239976/

        da tega, da izrablja resurse (PINA v Kopru), ki jih je omogočil kapitalist Soros, niti ne omenjam.

      • "V dikciji zakona ne vidim nikakršnega kratenja avtonomnosti univerzam."

        OK, pač ne vidiš. Jaz jih. In naj ostane tako.

        Dragan

        P.S.

        V Sloveniji praktično vse, tako ali drugače, financira politika.

        Očitno ne razumem pojma avtonomen, namreč ne razumem kako je lahko nekdo avtonomen, če lahko politična odločitev o zmanjšanju sredstev povsem omeji njegovo dejavnost/raziskave. Iz dejstva o zmanjševanju sredstev za visoko šolstvo in znanost pa sledi, da bo vedno večji vpliv politike z/preko nacionalnega programa za visko šolstvo na določanje študijskih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških področij nacionalnega pomena. Politika bo definirala "nacionalni pomen". Lahko, da to ne bo fizika temveč teologija (!?), če se malce pošalim.

    12. A to pomeni, da smo vsi hlapci kapitala? LOL

      Očitno ti avtonomnost povezuješ s finančno neodvisnostjo (od države). Sicer pa tudi najboljše privatne univerze v ZDA niso povsem neodvisne od države, saj se jim namenja nemajhne količine davkoplačevalskega denarja v takšni in drugačni obliki (mislim, da je bil ravno na tem blogu objavljen prispevek v zvezi s tem). In seveda tudi v ZDA bijejo plat zvona (glej nedavni prispevek na tem blogu), če bi slučajno zmagal Mr. Romney, ki bi na veliko varčeval na račun znanosti.

      • Vsi ne, kapitalisti niso.

        Ne zgolj s finančno neodvisnostjo, med drugim tudi s to.

        Ampak, mislim da sem bil dovolj jasen tako da nadaljna pojasnila ne bodo potrebna. Sploh ker, kljub temu da se smejiš, poveš pravzaprav isto (primer Romney) kar govorim sam.

        Dragan

    13. Ampak ostali so pa njihovi hlapci, k'ne? LOL

      Kaj je tebi jasno (tudi recimo to, da govorim isto kot ti – seveda še slepec lahko uvidi, da temu ni tako), je pa zame nerelevantno. Seveda pa je jasno, čemu se smejim: tvojemu večnemu dokazovanju (ki ti seveda niti približno ne uspeva), da je znanost v spregi oz. v hlapčevskem odnosu s kapitalom in politiko.

    14. Ne, recimo tudi predšolski otroci niso (še) hlapci. Ugibaj dalje.

      Poleg tega, nikar ne bodi nesramen, ker to ne dokazujem jaz, temveč Altuhusser, Lacan, Žižek, Foucault, A. Zupančič in še bi jih lahko naštel.

      Jaz dokazujem??? To zveni tako kot bi nekdo rekel, da ti dokazuješ pravilnost STR. Shrink zberi se.

      Tu sicer ni mesto, da za andmudrivanje, zato predlagam da prenehava s tem. Če pa želiš, verjami mi, ne bom imel problem najti mnoštvo citatov, ki bodo potrdili moje besede. Rad bi videl vire za tvoje.

      Zgolj za pokušino:

      "Moderno državo (po Francoski revoluciji) opredeljujemo kot ključni element svetovnega kapitalističnega Gospodarstva, zato ker njeno strukturno organizacijo (in reprodukcijo) naddoloča diskurz modernega Gospodarja – kapitlistični način proizvodnje. Ker pa se ta opira na institucijo moderne univerzalne objektivne znanosti, je jasno, zakaj šele z njunim sovpadanjem v biopolitiki pride do totaliziranja družbenega. Od tod nam postaja vse bolj jasna Jean-Claude Milnerjeva teza , ki pravi, da je univerzum moderne znanosti ko-ekstenziven s svetovnim trgom. Manjka pa še ena bistvena pojasnitev. Namreč kako povezati univerzum, kapitalizem, svetovni trg in znanost? Nič lažjega, saj imamo vse nastavljeno. Pojem univerzuma in pojem znanosti sovpadata skupaj. Kot sem pokazal, zunaj univerzuma ne obstaja nič. Njega pa določajo znanstveni parametri. Skratka, teorija univerzuma je lahko le znanost, objekt znanosti pa je vse, kar tvori univerzum. Vzporedno s tem je teorija svetovnega trga pravzaprav teorija kapitalizma. Konec koncev nas je o tem med prvimi podučil že Karl Marx v tezah Komunističnega manifesta. Kapitalizem je bil vedno od začetka že globalna reč in Marx ga je napovedal kot obliko kapitalističnega univerzuma." (N. Janović, Načini konstitucije subjektivnosti v družbi spektakla)

      Ampak, tu sva gosta in skušajva se temu primerno obnašati.

      Dragan Stojanović

      • Hah, ja, tako kot ni treba dvomiti v pravilnost trditve, da je Bill Gates privatiziral del intelektualne lastnine? LOL

        Ja, lahko navedeš še mnoštvo citatov, ampak to ne bo niti približno dokazovalo, da je znanost hlapec česarkoli ali kogarkoli.

        Sicer pa v zvezi z bontonom lahko začneš kar pri sebi: recimo da ne pozivaš ostalih komentatorjev k zbranosti (ker njihovo mnenje ni v skladu s tvojimi pričakovanji).

      • Nihče ti ne brani da dvomiš, ti kar. Vendar pri tebi ni problem dvom, pri tebi je problem, da nimaš pojma o pojmu o čemu je tu govora.

        Moja referenca je Žižek, kdo je tvoja?

        Citat najdeš v blogu S. Dolneca, Intervju z Žižkom v New Scientistu o znanosti in sploh vsem:

        "So how did Bill Gates become the richest man on earth? We are paying him rent. He privatised part of the "general intellect", the social network of communication – it's a new enclosure of the commons. This has given a new boost to capitalism, but in the long term it will not work."

        Zvečer nadaljujem.

        Dragan Stojanović

    15. To Žižkovo nakladanje sem že komentiral – da je zgrešeno, ve vsakdo, ki količkaj pozna zgodovino računalništva. Očitno pa tisti, ki zgodovine ne poznajo vedo, o čem je govora. LOL

      No, ni treba nadaljevati, ker me tvoja nakladanja v zvezi s tem niti približno ne zanimajo.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.