Khm …

    Borut Rončević, v.d. generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo in znanost, v svojem blogu piše o noveli Zakona o visokem šolstvu, specifično o spremembi določanja sveta NAKVIS:

    Morda najbolj absurden pa je očitek glede spremembe sestave sveta NAKVIS-a. Ne gre za nikakršen politični prevzem nadzora nad agencijo, ampak ravno nasprotno, pomeni njegovo depolitizacijo. Naj dušebrižnike opozorim, da je predsednica sedanjega sveta NAKVIS predstavnica vlade! V novem predlogu vlada ne bo več imela nobenega predstavnika in ne bo mogla imenovati nikogar, ki ne bi bil predlagan s strani visokošolskih zavodov, rektorske konference, sindikatov, študentov ali delodajalcev. Torej ima popolnoma zavezane roke.(*)

    Takole pa neposredni vir, torej obrazložitev predlagane novele zakona:

    Svet Nacionalne agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu po obstoječem zakonu sestavlja 11 članov, od katerih tri imenuje rektorska konferenca, enega reprezentativno združenje samostojnih visokošolskih zavodov, enega reprezentativno združenje višjih strokovnih šol, dva reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti, enega reprezentativna združenja delodajalcev po dogovoru, dva Vlada RS na podlagi javnega poziva izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem, ki študirajo ali delajo v Republiki Sloveniji, ter enega izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem, ki študirajo ali delajo v tujini. 

    Po novem pa (isti vir):

    Predlog sprememb in dopolnitev zakona uvaja nov sistem imenovanja članov Sveta agencije, tako da visokošolski deležniki člane Sveta več ne imenujejo, temveč predlagajo. Člane Sveta agencije imenuje Vlada RS izmed predlaganih kandidatov. (*)

    10 KOMENTARJI

    1. Danes v Delu JKS – Minister Turk deli drobtinice:

      "Kljub temu pa ne bodo mogli mirno prezreti zadnje poteze visokošolske sfere, ki je na premiera in predsednika DZ naslovila poziv k umiku novele in napovedala, da bo v nasprotnem uporabila vsa demokratična sredstva, vključno z obveščanjem mednarodne visokošolske javnosti o vladnih posegih v naš visokošolski prostor. V tem primeru bi NAKVIS skoraj zagotovo ostal brez evropske akreditacije, s tem pa bi propadli tudi vsi vladni argumenti, zakaj se sprememb sploh lotevajo.

      V tem smislu je mogoče razumeti sporočilo, da je na vladi sprejeto besedilo novele odstopilo od načrtovanega popolnega obvladovanja sveta agencije. Po novem bi imeli v trinajstčlanskem svetu Nakvisa rektorska konferenca, sindikati ter gospodarstvo po enega predstavnika, študentje pa po dva. Kaj bi to pomenilo? Preprost izračun pove, da bi vlada še vedno izbrala in imenovala najmanj sedem članov Nakvisa – prepričljivo večino torej.

      Star slovenski pregovor pravi, da hodi vrč po vodo le tako dolgo, dokler se ne razbije. Zdi se, da je vrč neverjetne samovšečnosti in samozadostnosti MIZKŠ ter tudi celotne vlade, ki že mesece pripravlja usodne odločitve za prihodnost našega visokega šolstva kar mimo ključnih akterjev, že vsaj malo počen."

      • Ah, ja, neznosna lahkost komentiranja, tipična za naše novinarje. Naslednjič pričakujem, da bodo skupaj z Jasno še strokovno pokomentirali posebnot teorijo relativnosti, prepotentni kot so, se verjetno ne bodo čutili nekompetentne za kaj takega.

    2. Do tega sicer nimam izdelanega stališča, ker se mi ne da s tem ukvarjat, iz izkušenj pa vem, da je urajanje javnih zadev mnogo bolj zapleteno kot pa to predstavljajo naši novinarji s svojim omejenim intelektualnim dometom. V resnici verjetno niti niso toliko omejeni, pač predvsem preveč leni, neprofesionalni in maliciozni, da bi prisluhnili in predstavili tudi argumente nasprotne strani. Dovolj je samo tale odstavek iz Rončevićevega bloga, pa stvari postanejo mnogo bolj relativne in zapletene: "Da bo popolnoma jasno: novela zakona je potrebna, da odpravimo resno in realno nevarnost, da s koncem naslednjega akademskega leta dve največji univerzi ostaneta brez akreditacije, več deset tisoč študentov brez študija, izpitov in diplom, več tisoč zaposlenih pa brez zaposlitve. Je to situacija, ki jo želimo? Ministrstvo rešuje kar je potrebno rešiti, da ne bi nastala nepopravljiva škoda. Transnacionalno izobraževanje je ravno tako potrebno urediti; Slovenija je iz Bruslja dobila opomin zaradi sedanje absurdne ureditve, ki je približno taka, kot da bi moral Lidl ob prihodu v Slovenijo dobiti soglasje Mercatorja, Špara ali Tuša. Tako čudno je to sedaj zapisano. Če tega ne bomo uredili, bo Bruselj proti Sloveniji pač sprožil postopek. Morda najbolj absurden pa je očitek glede spremembe sestave sveta NAKVIS-a. Ne gre za nikakršen politični prevzem nadzora nad agencijo, ampak ravno nasprotno, pomeni njegovo depolitizacijo. Naj dušebrižnike opozorim, da je predsednica sedanjega sveta NAKVIS predstavnica vlade! V novem predlogu vlada ne bo več imela nobenega predstavnika in ne bo mogla imenovati nikogar, ki ne bi bil predlagan s strani visokošolskih zavodov, rektorske konference, sindikatov, študentov ali delodajalcev. Torej ima popolnoma zavezane roke. Prav tako je potrebno izpostaviti, da gre v noveli za uskladitev s priporočili ENQA, ki ne predvidevajo le neodvisnosti od politike, ampak tudi – to premalokrat izpostavimo – od visokošolskih institucij, ki sedaj pač nadzirajo same sebe. Da, tako čudno je to sedaj urejeno."

      • No, saj je Rončević s prispodobo Špara in Lidla povsem jasno povedal, zakaj si hočejo podredit NAKVIS. V bistvu je zadeva zelo preprosta, ko se megla enkrat razkadi.

    3. Nekaj pojasnil:
      – Kot neprestano pojasnjujejo UL in Nakvis, z javno veljavnostjo diplom ni problema (meni se kar malo zdi, da je problem izmišljen).
      – trenutno predsednico sveta Nakvis je svet sam izbral izmed svojih članov.
      – ni res, da visokošolske institucije sedaj "nadzorujejo same sebe": v sedanji svet so imenovale 5 od 11 članov. Trenutni svet ne nadzoruje nihče (morda pa ravno to komu ni všeč).
      – če zares želimo, da bo svet neodvisen od vseh deležnikov, potem svetnike pridobimo iz tujine (to je običajna praksa v tujih agencijah). Trenutni svet ima enega člana iz tujine (trenutno sem to jaz), po novem predlogu pa ne bo nobenega člana iz tujine.
      – kot je že zgoraj napisal Luka, je velikanska razlika med tem, da vlada usklajene predloge deležnikov le potrdi (izbor naredijo deležniki sami pred tem), in novim predlogom, kjer vlada člane sveta izbere sama.
      – po stari zakonodaji morajo člani sveta biti strokovnjaki s področja zagotavljanja kakovosti, po novi pa to sploh ni potrebno (lahko se prijavi kdorkoli od tisočih Slovencev, ki imajo docentski naziv).
      – presojevalci ENQA dobro razumejo zgornje razlike, prav tako pa bodo sami presodili ali politična kultura v Sloveniji zavrača ali podpira vmešavanje politike v neodvisnost Nakvisa.
      – na neusklajenost zakonodaje transnacionalnega izobraževanja je Nakvis že opozarjal in tudi predlagal rešitve, ki pa jih predlog sprememb sploh ne upošteva.
      – ničesar od tega ni potrebno reševati po nujnem postopku (ta je primeren za vojno stanje ali naravne nesreče), še manj pa z ignoriranjem stroke.

    4. Jaz mislim, da je problem načrtno izmišljen, ker je branje zakona preveč diletantsko.
      To sem že povedal gospodu Rončeviću (sem lepim isti odgovor).
      "Na vašem blogu mi ni objavilo, zato objavljam tukaj. To, da bosta
      Univerza v Ljubljani ter Univerza v Mariboru izgubili akreditacijo, je
      laž. Prebral sem izjavo NAKVIS-a (torej agencije, ki podeljuje
      akreditacije), zakon (ZViS-NPB8) in dopolnitev zakona ZViS-G.

      Navedena dejstva v članku na Siolovem portalu (UL zaradi zamujenega
      roka grozi izguba javne veljavnosti), ki povzema interpretacijo
      ministrstva, se ne ujemajo, saj v članku piše: "Šesti in sedmi
      odstavek 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem
      šolstvu določata, da morajo visokošolski zavodi, pri katerih je 1.
      maja 2010 preteklo več kot sedem let od dokončnosti strokovnega mnenja
      Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, vložiti vlogo za postopek
      podaljšanja akreditacije, in sicer najpozneje do 1. 11. 2010."
      To ne drži, saj to določa zgolj 6. odstavek.
      7. odstavek pa določa: "Ne glede na roke izvedbe postopka iz 51.r
      člena zakona, agencija izvede postopke za podaljšanje akreditacije za
      visokošolske zavode iz prejšnjega odstavka, v skladu s svojim načrtom
      dela, vendar najkasneje do 31. decembra 2012."
      Ta člen torej govori o tem, da agencija (NAKVIS) lahko sama izvede
      postopke za podaljšanje akreditacije in da torej ni nujno, da postopek
      začne visokošolski zavod. Po natančnejšem pregledu o tem govori tudi
      51.r člen zakona (ZViS-NPB8), ki nalaga sledeče: "Postopek za
      podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega
      programa se prične z zunanjo evalvacijo in konča z odločitvijo o
      podaljšanju akreditacije. Postopek za izvedbo zunanje evalvacije
      visokošolskega zavoda ali študijskega programa začne agencija, lahko
      pa ga predlaga tudi visokošolski zavod.".
      Torej ne samo po 7. odstavku 23. člena ZViS-G, ampak tudi po 51.r
      členu ZViS-NPB8 lahko postopek ponovne akreditacije začne agencija
      (NAKVIS).
      Že omenjeni 7. odstavek 23. člena dopolnitve zakona (ZViS-G) nalaga,
      da agencija (NAKVIS) izvede postopke za podaljšanje akreditacije v
      skladu s svojim načrtom dela, a najkasneje do 31. 12. 2012. Agencija
      (NAKVIS) je, kot piše na njihovi spletni strani, v skladu s svojim
      načrtom dela, postopek za ponovno akreditacijo UL predvidela za leto
      2013. UL je tudi pozvala k oddaji vloge za podaljšanje akreditacije.
      Trdi, da je vlogo prejela 28. 6. 2012. Univerza v Ljubljani tako,
      skladno s 7. odstavkom 23. člena ZVIS-G, ni zamudila roka za ponovno
      akreditacijo.

      No, seveda je možno, da so podatke, torej posploševanje zakonodajnosti
      6. in 7. odstavka 23. člena ZVIS-G, v Siolovem članku napačno povzeli
      po sporočilu za javnost ministrstva. Če je temu tako, me prosim
      napotite na ustrezno sporočilo ministrstva."

      Odgovora seveda ni bilo, zato še toliko bolj verjamem, da gre za načrtno manipulacijo.

      • Nekaj sta povedala za Dnevnik:

        Žal se precej očitno kaže, da je v ozadju spora o NAKVIS preprosto boj za prerazporeditev državnega financiranja. Gorica in Koper sta očitno presodila, da bosta strateško malo počakala, preden izbereta stran. Glede na sedanjo klimo in proračunsko stanje bo gotovo vsaka prerazporeditev najprej v škodo daleč največjega porabnika UNI-LJ.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.