Prof. dr. Dušan Mramor je v Sobotni prilogi objavil članek o posledicah, ki naj bi jih načrtovani varčevalni ukrepi imeli na visoko šolstvo, delovanje Univerze v Ljubljani in raziskovalnih inštitutov. Med drugim piše:

Spet sem se lotil še primerjave obsega vlaganj v šolstvo in znanost v Sloveniji z EU ter primerjave izobraževalnih in raziskovalnih rezultatov. Kot že mnogokrat sem ugotovil, da smo glede javne porabe v BDP povprečni na ravni šolstva (v letu 2009, za katero so zadnji podatki, Slovenija 5,7 odstotka; EU 5,55 odstotka) in podpovprečni v znanosti (v letu 2010 Slovenija 1,23 odstotka; EU 1,49 odstotka).

Glede na to, da Slovenija leta vlaga v znanost podpovprečno in da se vlaganje v znanost na dolgi rok gotovo izplača, je težko razumeti jemanje sredstev sektorju, ki naj bi igral pomembno vlogo tudi pri ponovnem zagonu gospodarstva. Pomembnosti izdatnega financiranja znanosti in visokega šolstva se zavedajo v vseh razvitih zahodnih državah, po katerih se radi zgledujemo. Odličen primer je Nemčija, ki stavi z vlaganjem v znanost in visoko šolstvo na hitrejši izhod iz krize. Leta 2008, ko se je pričela spopadati s krizo, so se dogovorili za najvišjo naložbo v znanost in visoko šolstvo po drugi svetovni vojni (Historic deal for German Science). Then German cure for the recession:

Since the beginning of the economic crisis, experts have not stopped repeating that the best way to mitigate its effects and avoid its negative impacts on the future is to invest in more and higher-quality research, development and innovation. However, only some countries have initiated this adventure decisively. Thanks to a broad consensus of internal agreements aimed at increasing the excellence of its research facilities and partially reforming its educational system, Germany is currently the best example in Europe.

V Veliki Britaniji Paul Nurse, predsednik The Royal Society, pravi ob sprejetju proračuna za leto 2012, ki je sicer zvišal sredstva za raziskovanje:

If we want science to improve our situation we must think bigger than our competitors in investing in the full range of science and innovation from discovery, through development and on to application.

Če v Sloveniji mislimo resno s približevanjem zahodnemu svetu, bi v teh časih znanosti in visokemu šolstvu morali zagotoviti primerljiva sredstva z najbolj razvitimi zahodnimi državami in hkrati poskrbeti, da bo več povezave z gospodarstvom ter poskrbeti za takšno okolje, da bo tudi v gospodarstvu več vlaganj v inovacije in razvoj. Torej ne krčenje, ampak zvišanje sredstev.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

51 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Sašo Dolenc
11 - št. let nazaj

Paul Krugman danes v NYT pravi, da mora Evropa narediti isto, kot so naredili Nemci pred nekaj leti, kar pa hkrati ni to, kar evropskim državam svetuje Merklova: Is there another way? Yes, there is — and the Germans have shown how that way can work. Unfortunately, they don’t understand the lessons of their own experience.Talk to German opinion leaders about the euro crisis, and they like to point out that their own economy was in the doldrums in the early years of the last decade but managed to recover. What they don’t like to acknowledge is that this recovery… Beri dalje »

Luka Omladič
11 - št. let nazaj

Z Gregom se strinjam, dodal pa bi, da se mi zdi pomembno, da ne pademo v past argumenta – austerity da, samo pri znanosti in univerzi pa ne.

Tako kot nekaj slovenskih, praviloma na univerzi zaposlenih ekonomistov, ki so v svojih komentarjih konsistentno zagovarjali varčevanje in krčenje države – do točke, ko je ta posegla v univerzo in raziskovanje.

Da ne bo nesporazuma, tudi meni se zdi vladna politika največjega varčevanja v znanosti in šolstvu popolnoma zgrešena in od vseh slabih strategij najslabša. Ampak integralna kritika se bo morala usmeriti na celotno doktrino varčevanja/krčenja države/austerity ukrepov.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Nemčija je imela "huge surplus vis-à-vis other European countries", saj je so bili Lohnstückkosten (Compensation of employees / GDP ) relativno konstantni zadnjih 10 let, za razliko od južnih držav, kjer se je to razmerje povečevalo.

http://de.wikipedia.org/wiki/Lohnst%C3%BCckkosten

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Ali kdo pri nas sploh ve kakšen rezultat pride iz naših učenjakov? Vsaj v zadnjih desetih letih je z univerze prišlo nadpovprečno število diplomantov. Obenem pa imamo v gospodarstvu katastrofalno nizko dodano vrednost po vseh kriterijih. Vprašati se je zato potrebno, kako vrednotiti kvaliteto teh kadrov. Ali ni cilj izobraževanja osvojiti znanja in tehnologije, ki ob čimmanšem vložku surovin in delovnih ur prinesejo največ profita (dodane vrednosti)? Učinka ni videti, zato se postavlja vprašanje, ali nimamo morda popolnoma zanič izobraževanje, ali pa ti kadri ne najdejo zaposlitve. Sam verjamem, da so univerze vredne toliko kot kaže rezultat funkcionalne pismenosti, vendar… Beri dalje »

Primož
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Se v celoti strinjam. Debate o tem, koliko odstotkov BDP-ja bi morali vložiti v šolstvo in znanost so čista sholastika, če ni v ozadju neke resne cost/benefit analize. Po moje je sploh norost, da Slovenija poskuša na področju raziskav in razvoja tekmovat z večjimi državimi, saj ob tako majhnem številu prebivalstva enostavno ne more sproducirati dovolj vrhunskih znastvenikov, tudi če bi vse naredila kot je prav. Edina rešitev je, da poskuša dvignit rodnost in da okrepi srednji sloj obrtnikov ter samostojnih in malih podjetnikov, to se pravi, da večini zagotovi neko poklicno kvalifikacijo na srednjih strokovnih šolah, ne pa da… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ja, res: Pipistrel, Bisol, Instrumentation Technologies, vsa ostala visoko-tehnološka podjetja, kot tudi R&D oddelke ostalih podjetij (ki mimogrede uspešno konkurirajo na mednarodnem trgu), ki vse po vrsti zaposlujejo visoko izobražene kadre (tudi z doktorati znanosti) formirane v – khm – našem javnem šolstvu, so norost, ki jo je treba omejiti. Tekmujmo raje s tem, da bomo dobri frizerji, prodajalci in posredniki z uvoženimi izdelki multinacionalk. Raziskave in razvoj prepuščajmo Kitajcem in Indijcem, pa še proizvodnjo velikih podjetij je bolje, da povsem preselimo k njim, kajti Slovenci smo majhni in naj se temu primerno ukvarjamoz majhnim: z boljšjim trgom.* *Komentar berite… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Predlog Primoža je sicer precej radikalen in jaz osebno ne delim njegovega mnenja. Vseeno pa se mi zdi bizarno, da si za cilj postavljamo povišanje sredstev za znanost. Napaka! Cilj morajo predstavljati čimboljši rezultati ob čimmanjših stroških. Seveda mi je jasno, da znanstvenih rezultatov ni mogoče šteti ali tehtati, a vseeno obstaja precej boljših metrik, kot porabljen denar za znanost (ali za "znanost"), katerega bi nekateri želeli maksimirati. Zato tudi menim, da dodatno pumpanje denarja v našo znanost ne bo prav ničesar rešilo, dokler se bodo sredstva delila tako kot se delijo. Najprej je potrebno tu narediti eno veliko reformo,… Beri dalje »

kren
kren
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

> Seveda mi je jasno, da znanstvenih rezultatov ni mogoče šteti ali tehtati, a vseeno obstaja precej boljših metrik, kot porabljen denar za znanost Protisloven stavek. > Cilj morajo predstavljati čimboljši rezultati ob čimmanjših stroških. To je šele napaka! Če bi sledili tej logiki bi lahko kar opustili nekatere naravoslovne študije, zato ker so pač med dražjimi (družboslovni so z denarnega vidika cenejši – seveda mi je pa jasno, da bi neoliberalci ukinili kar vse po vrsti). Znanosti in univerze ne moreš izsiliti ali kupiti, lahko le ustvariš pogoje, da se razvijata. To se ne zgodi kar čez noč in… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni: Morda pa si le sam imel smolo, ker si prebral samo začetek in ne naprej: "/…/vsa ostala visoko-tehnološka podjetja, kot tudi R&D oddelki ostalih podjetij (ki mimogrede uspešno konkurirajo na mednarodnem trgu)/…/". Sicer pa se mi zdi tvoj očitek, da so podjetja, ki izkoriščajo državne subvencije, na davkoplačevalskem cuclju, smešen. Konec koncev so tudi v tujini povsem običajna praksa (da raznih subvencij za fizične osebe – npr. pri nakupu novega avtomobila – niti ne omenjam) in jih izkoriščajo tudi multinacionalke – še celo pri nas jih kar lepo izkoriščajo, če ne kar izsiljujejo: npr. Renault, ki je bil pripravljen… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Pardon: "v Revizorju" –> v Supervizorju

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

>> Seveda mi je jasno, da znanstvenih rezultatov ni mogoče šteti ali tehtati, a vseeno obstaja precej boljših metrik, kot porabljen denar za znanost > Protisloven stavek. A si ti sploh prebral stavek? Če meniš, da je moj stavek protisloven, mi količino rezultatov dela slovenskih znanstvenikov povej z naravnim številom ali realnim številom in enoto za maso, kot lahko to poveš pri proizvodnji avtomobilov ali pridelavi krompirja. > To je šele napaka! Če bi sledili tej logiki bi lahko kar opustili nekatere naravoslovne študije, zato ker so pač med dražjimi (družboslovni so z denarnega vidika cenejši – seveda mi je… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Kolega Shrink! Tvoj prispevek sem prebral. To, da si omenil tudi "vsa ostala visoko-tehnološka podjetja, kot tudi R&D oddelki ostalih podjetij (ki mimogrede uspešno konkurirajo na mednarodnem trgu)" pač ne spremeni osnovnega dejstva, da si izrecno izpostavil podjetja, ki so na davkoplačevalskem cuclju in kot taka niso kakšna posebna pridobitev za državo. Če nekaj počnejo v tujini, to še ne pomeni, da je taka praksa dobra in koristna za vse državljane. V vsaki državi obstajajo določene interesne skupine, ki si uspejo izboriti privilegije na račun ostalih in to dejstvo ne more biti razlog, da jih mi posnemamo. Če imaš kakšne… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni: ni šlo za nikakršno izpostavljanje določenih podjetij, ampak zgolj za tista, ki so mi prva prišla na pamet. Ampak če sam Akrapovičevega podjetja nisi zmožen umestiti med "ostala visoko-tehnološka podjetja", pač to osnovno dejstvo ni moj problem, kot tudi ne, da npr. za Pipistrel meniš, da ni posebna pridobitev za našo državo. Glede ostalega pa: Očitno so prakse v tujini dovolj dobre, da delujejo, to, da ti meniš, da se določena zelo uspešna visoko-tehnološka podjetja zgolj zaliva z davkoplačevalskim denarjem oz. da so navadni "cuzlji", pa jasno govori o tem, koliko ta podjetja poznaš. In seveda ti tudi ne… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Če ti rečeš B, D, F ter ostale črke, si pač izpostavil tri točno določene črke. Ne vem, kaj se je tu potrebno sprenevedati? Uspešne države počnejo marsikaj – nekatere recimo ogromno vlagajo v vojsko. Seveda to ne pomeni, da so uspešne zaradi vložkov v vojsko. Morda bi bile še bolj uspešne, če bi tisti denar šel kam drugam. Če ti tega nisi sposoben dojeti, ti žal ne morem pomagati. To, da se določena "zelo uspešna visoko-tehnološka podjetja zgolj zaliva z davkoplačevalskim denarjem oz. da so navadni cuzlji" pač ni moje mnenje, ampak javno dostopen podatek. Tisto o Akrapovičevih doktorjih… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, če ti nisi sposoben prebirati komentarjev v celoti in vidiš neko izpostavljanje, ki sploh ni prisotno, je to zgolj tvoj problem.

Če ti nisi sposoben dojeti, da ima subvencioniranje lahko pozitivne učinke, ti pač žal ne morem pomagati.

Da se " določena zelo uspešna visoko-tehnološka podjetja zgolj zaliva z davkoplačevalskim denarjem oz. da so navadni cuzlji", je zgolj tvoje izrojeno mnenje.

Dejstvo je, da ima tudi Akrapovič koristi od javnega financiranja izobraževanja, ki je po mnenju posvečenega očitno zgolj še ena oblika "cuzanja davkoplačevalskega denarja."

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Sprenevedanje glede tvojega izpostavljanja točno določenih podjetij je seveda smešno, ampak niti ni najbolj bizaren del tvojega odgovora. Domnevne pozitivne učinke subvencioniranja slovenskih gospodarskih družb bi veljalo podkrepiti s podatki. Slovenija že lep čas subvencionira gospodarstvo in veljalo bi pojasniti kje točno se pozna ves denar, ki je šel za subvencije podjetij. Zaenkrat je neizpodbitno samo to, da se pozna v večjem javnem dolgu. In dokler boš samo na pamet nekaj nabijal o domnevnih pozitivnih učinkih subvencioniranja, me pač ne boš prepričal. Tretji odstavek je pa višek sprenevedanja. Ne vem, ali ti moram prinesti od notarja overjen izpis iz javnih… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, sprenevedaš se kvečjemu sam, ko vidiš neobstoječe stvari.

Glede bizarnosti pa si oglej zadnji svoj komentar: trdiš, da so zate več ali manj vsi navadni "cuzlji" razen očitno svetle izjeme, ki jo vidiš v Akrapoviču. In ne, ni ti treba prinesti overjenega izpisa: kar naredi analizo teh "cuzljev" (seveda v primerni obliki) in jo predoči – pač v skladu s predlogom v drugem odstavku: podkrepljeno s podatki.

Seveda pa lahko še kar naprej veselo nakladaš (v stilu Žige Žage): v znanosti "čimboljši rezultati ob čimmanjših stroških". LOL

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

OK, se opravičujem, če sem samo jaz videl izrecno omembo Pipistrela, Bisola, Instrumentation Technologies. Tisto, kar sem jaz zapisal o Akrapoviću kot svetli izjemi, je bizarno kot dejstvo, ne pa kot moj zapis. Dejstvo je, da je med medijsko izpostavljenimi "visokotehnološkimi podjetji" kar precej takih na davkoplačevalskem cuclju. Ti si naštel tri in jaz ti lahko v treh sekundah naštejem dodatne tri. Akrapovič je pa edini meni poznan primer medijsko izpostavljenega visokotehnološkega podjetja, za katerega v Supervizorju ni podatkov o davkoplačevalskem cuclju. Če poznaš še kakšnega, ga kar obelodani – me zelo zanima. Je pa gotovo kar nekaj visokotehnoloških podjetij… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, ko boš z ustrezno analizo dokazal, da je večina visoko-tehnoloških podjetij na državnem cuclju, bom tudi sam podal kako. Seveda pa pričakujem, da boš dokazal, da je cucelj edini ali pa vsaj poglavitni vir njihovih prihodkov.

Tvoj zadnji odstavek pa le podkrepi tisto, o čemer govori Luka: gre za načrtno strategijo razdvajanja "divide et impera".

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Podatki o davkoplačevalskem cuclju za nekaj let nazaj so v Supervizorju, o prihodkih pa na Ajpesu. Moje trditve (ki niso enake tvojemu povzemanju mojih trditev) se v nekaj minutah preveri z brskanjem po teh bazah. Še vedno pa čakam na dokaze za tvoje trditve. Dokler jih ne boš predstavil, bo vsak cent subvencij veljal za izgubljenega.

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, saj te ne povzemam: tisto, kar sem napisal, bi me edino prepričalo, da gre za cuclje. Še vedno čakam na analizo.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Z ustrezno definicijo "cuclja" je lahko pokazati, da nimamo nobenega 🙂 Z ustrezno definicijo "lopova" tudi lahko pokažemo, da tega pri nas ni. Ampak s tem nismo rešili osnovnega problema, da država vsako leto zmeče stotine milijonov za subvencije podjetij, pri čemer ni nobene resne analize, ki bi dokazovala pozitivne učinke tega početja. Kdor se sklicuje na neke pozitivne učinke tega početja, naj jih dokaže.

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, predlagam, da sam izvedeš "resno analizo", sicer je moje sklicevanje na pozitivne učinke vsaj tako dobro kot tvoje sklicevanje na "osnovni problem cucljev". 🙂

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Država ima omejeno količino denarja in zato je potrebno financiranje česarkoli z davkoplačevalskim denarjem utemeljiti z dokazi o pozitivnih učinkih takega financiranja za skupnost. Neobstoj nasprotnega dokaza ni dovolj. Če pa se financira nekaj, za kar ni dokaza o pozitivnih učinkih, govorimo o privilegiju, ki si ga je izborila določena interesna skupina na račun ostalih.

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

No, na kritikih, ki izpostavijo domnevni problem, je, da dokažejo svoje trditve oz. če razširim njihovo primero z "lopovi": velja domneva o nedolžnosti, dokler niso ponujeni dokazi o nasprotnem. LOL

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

To, da država porabi precej več, kot uspe pobrati z davki, ni domnevni, ampak še kako realni problem. Dejstvo, da je naše gospodarstvo prejemalo na stotine milijonov subvencij vsako leto, a je kljub temu v ku***, je tudi še kako realni problem. Pri kaznivih dejanjih velja domneva o nedolžnosti, dokler niso predstavljeni dokazi o krivdi. Amapk pri subvencijah ne govorimo o krivdi, pač pa o smoternosti in upravičenosti določenega ukrepa – nekaj podobnega, kot pri zdravilih. To, kar ti skušaš narediti, je povsem ekvivalentno, kot bi trdil, da fluorirana voda odpravlja erektilno disfunkcijo in pričakoval, da bomo to sprejeli kot… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Hja, Anonimni, če ti mečeš v isti koš npr. NLB in Pipistrel, ti lahko samo rečem, da imaš sam realen problem; in sicer z natolcevanjem.

Ni pa moj problem, če si sam začel nakladati o lopovih in sedaj nakladaš, kako naj normalen človek sprejema in dokazuje dejstva. Zame (in seveda tudi ostale) je recimo normalno, da nekdo, ki prvi nekaj zatrdi, to prvi tudi dokaže. Ampak ne: on raje napada slamnatega moža s primerami o viagri na osnovi ustne vodice. LOL

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ne vem sicer od kje si ti privlekel NLB – mogoče imaš ti probleme z natolcevanjem.

Lopovi so bili omenjeni v kontekstu definicije nečesa in posledičnega obstoja tistega. Če ti nisi sposoben razumeti, da je morebiten obstoj XYZ-ja odvisen od tega, kako je XYZ definiran, ti pač ne morem pomagati.

Dokazno breme žal ni vedno tako, kot ga ti predstavljaš. Pri davkih vsekakor ni. Sploh pa mi ni jasno kako si ti predstavljaš javne finance, če naj bi se ob zavrnitvi slehernega potencialnega izdatka dokazovalo zakaj ni koristen.

kren
kren
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Nasa, Cern, projekt Galileo, ESA.. takih projektov zasebni kapital niti ni sposoben izpeljati, imajo pa očitne pozitivne doprinose za družbo. Izkustvo je, da je državno financiranje znanosti in znanstvenih projektov dobrodošlo in pozitivno za razvoj. Ali se morda anonimni tudi glede tega ne strinja in bi odgovor prepustil trgu? Če pa kakšen konkreten način financiranja znanosti (npr. subvencije) naredi več škode kot koristi (kar je čisto možno) pa naj tisti, ki to trdijo, predložijo dokaze, zaradi katerih tako mislijo.

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

No, Anonimni, saj je jasno, da posplošuješ in v splošno sliko je treba vključiti tudi "subvencioniranje" bank, k'ne? LOL

Absolutno: zame pač visoko-tehnološka podjetja, ki prejemajo subvencije, niso cuclji, zate pa je očitno vsak prejemnik subvencije že po definiciji cucelj. Saj ni težko razumeti, k'ne?

Ah, seveda: "Jaz trdim, da so prejemniki subvencij cuclji in mi tega ni treba dokazati. Če pa nekdo za mano trdi, da niso, pa je seveda na njemu, da to dokaže." A sem pravilno povzel, kako si ti predstavljaš dokazno breme? LOL

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Kren bodisi ni prebral tistega dela, ko pravim: "Denar za bazično znanost je OK", ali pa ne ve, kaj je bazična znanost. Oboje je dovolj dober razlog, da komentarja ne jemljemo resno.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Če podjetje potrebuje denar, ima dve "pošteni" varianti. Ena je dokapitalizacija s strani lastnika in ohranitev lastniške strukture. Druga je dokapitalizacija s strani nekoga drugega. Glede na to, da je NLB pretežno v državni lasti in da si je politika želela državni lastniški delež v NLB-ju obdržati (o (ne)smiselnosti tega tu ne bi izgubljal besed), je edino logično, da država (torej lastnik) sodeluje v dokapitalizaciji banke. Primerjati to z investiranjem državnega denarja v zasebna podjetja ob ohranjanju obstoječe lastniške strukture je za ekonomsko pismene ljudi seveda povsem nesprejemljivo, za razne šrinke pa očitno ne. Glede na to, da še kar… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

V izračunu plač za Pipistrel je upoštevano, da je podjetje za potne stroške in malice namenilo 0€ (ker o tem ni javno dostopnih podatkov), a ta privzetek seveda ne drži. Zato je dejanska povprečna bruto plača še nekoliko nižja.

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, lepo, da se trudiš z razlagami, ampak dovolj sem ekonomsko pismen, da vem, za kaj gre pri NLB, zato pa nisem zaman uporabil navednic pri besedi subvencioniranje. Seveda pa se mi primerjava ne zdi nič slabša od tiste tvoje z lopovi, pa tudi je zelo primerna glede na tvoje posploševanje na celotne slovenske razmere. Gornja analiza je pa čisto natolcevanje, saj ne upošteva tega, koliko Pipistrel vlaga v R&D (na kar očitno razni samooklicani ekonomsko pismeni anonimusi pozabljajo, ali pa bi se morali nad svojo pismenostjo pošteno zamisliti LOL), česar sad je npr. novi model Panthera, ki se bo… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Tebi se pač zdi primerjava državnega vlaganja v državna in privatna podjetja v redu, meni se pač zdita to dve popolnoma neprimerljivi zadevi. Pač ostani pri svojem in se zgovarjaj na primero o lopovih, ki je bila dana v čisto drugačnem kontekstu. Če to ne bo dovolj, privleči pa še tistega svojega slamnatega moža. Teza, da moja analiza ne upošteva Pipistrelovega vlaganja v R&D je zelo očiten znak, da ti niso znane osnove računovodstva. Investicije se v normalnih podjetnih financira iz dobička (ki je prikazan v računovodskem izkazu in od katerega je plačan davek ali pa se uveljavlja investicijska olajšava)… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, ni moj problem, če si sposoben zgolj dajanja neumnih primer z lopovi in – tu imaš prav – napadanja slamnatega moža. LOL Kar se tiče R&D Pipistrela: A sedaj trdiš, da so subvencije namenjene financiranju tekočega poslovanja, ali kako? A morda trdiš, da recimo preko 1 mio EUR(Supervizor), ki ga je Pipistrel 2008 prejel iz naslova pogodbe št. RIP-08/41, ki se tiče izvajanja in sofinanciranja projekta "Razvoj modularnih zasnovanih aeronavtičnih in vetrnih produktov", ne bi smeli uporabiti za R&D? Priporočam, da malo osvežiš svojo ekonomsko pismenost. LOL Je pa bolje, da ne nakladaš o bodoči prodaji Panthere, ker ima… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

V bistvu se 2008 nanaša na leto sklenitve pogodbe, ki se je izvajala v naslednjih treh letih.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

> Je pa bolje, da ne nakladaš o bodoči prodaji Panthere, ker ima Pipistrel že sedaj naročila zanjo. Tudi ti raje ne nakladaj o tem. Obstajajo čudovita in revolucionarna letala, za katere so že v času dizajniranja pobrali več sto naročil s predplačili, pa sploh niso nikoli letela, ali pa se je biznis po nekaj letih slabega obratovanja zaključil z bankrotom. V nekaterih primerih je tudi kakšen testni pilot poletel na drugi svet. Poleg kupcev so ponavadi kratko potegnili še venture kapitalisti. Če Pipistrel naredi drugačno zgodbo, bo morda kakšna drobtinica padla slovenskim davkoplačevalcem, a zagotovo daleč od tistega, kar… Beri dalje »

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, z zadnjim samo dodatno dokazuješ svojo tendenco k natolcevanju: Panthera že leti in mnogo tistih, ki jo je naročilo, premore drug Pipistrelov model. In seveda taki kupci vedo, kaj kupujejo in kaj pomeni Pipistrel v svojem segmentu.

V zvezi s cuclji pa s tabo tako in tako nima več smisla izgubljati besed.

Luka Omladič
11 - št. let nazaj

Zanimivo, da so se tovrstne (se opravičujem cenjenemu Afnoguncu) precej sovražne in agresivne tirade, tako množično pojavile šele v zadnjih mesecih. Delitev državljanov in delavcev na prave delavce in zajedalce, je načrtna strategija razdvajanja divide et impera, ki jo je zasejala politika za svoje cilje vladanja.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Luka Omladič

Sicer nisem podpodrnik varčevalnih ukrepov, ampak čutim odpor do tistega akademskega kadra na univerzi z recimo manj kot 0.5 izvirnega znanstvenega članeka / leto ali ki nikakor ne izpolnjujejo nekega znanstvenega minimuma. Takšnega "tenured" kadra pa je na naših univerzah dosti.

Če bi že morali varčevati pri proračunu univerze, kar sicer raje nebi, bi bilo potrebno ukinit par neuspešnih programov (žal Demšar tega predloga ne podpira).

Luka Omladič
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Luka Omladič

Zagovarjaš ukinitev neuspešnih raziskovalnih ali študijskih programov?

Kolikor poznam situacijo na področju humanistike, se je namreč (predvsem v Nemčiji in VB – vsaj od tod je do nas prišlo največ informacij) v zadnjih letih austerityja ukinilo precej programov, ki očitno niso ustrezali kriteriju učinkovitosti. Za ukinitev pa smo izvedeli, ker so nas o njej obvestili vrhunski znanstveniki, ki so na teh oddelkih učili.

Za njih v resnici ni problema, saj so dovolj dobri, da gredo lahko kamorkoli. Številnih humanističnih študijev pa na določenih univerzah enostavno ni več.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Luka Omladič

Študijskih programov nebi ukinjal, mislim, da je za pravo uni potrebno, da ima pester izbor študijskih programov (z pester sicer ne mislim na neke neumne derivate managementa itd. – mislim pester aka Heidelberg/LMU). V splošnem bi bilo potrebno zmanjšat število študentov – število študentov / stuff je katastrofalno. Neketere študijske programe pa bi bilo smiselno omejiti na recimo 10 študentov, seveda ob nezmanjšanih sredstvih za področje. Kar pa se tiče raziskovalnih programov, pa bi bilo smiselno recimo vsakih 5-10 let ukinit 10% najslabših raziskovalnih programov in ponovno razpisat programe na teh področjih, da bi se lahko nove skupine poizkusile. Ker… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Dejstvo je,da slovenski intelektualci vsaj od 46 leta naprej niso upravičili svojega statusa v družbi.Mi vzgajamo parzite in papagaje družbenega nadsistema,ki se zajeda v realni sektor kot parazitsko dogmatična struktura.Mi sploh nimamo pravih univerz, mi vzagajamo pohabljene intelektualce brez hrbtenice,ki sledijo dogmo priviligirancev,ki pa jo v ničemer ne opravičujejo..

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

A poznate tisti vic, ko ropar na ves glas kriči: "Držite tatu!" No to se nam dogaja, mi pa iz vsakega, ki ga vidimo, takoj naredimo roparja.
Nihče se ne vpraša, kako lahko ob vsakoletni finančni injekciji dveh do treh milijard evrov, tega denarja ni v obtoku. Kaj ni edini možni odgovor, da odteka v tujino. Pa ne samo kot plačilo naših kreditov in obresti, ampak kot prenos kapitala naših 'vrhunskih' menedžerjev v davčne oaze in praznjenje podjetij. Pa ni nikjer nadzora (beri: kaj počne Banka Slovenije?) s strani finančnega oddeleka policije in tožilstva. Ki jih, kako prikladno, nimamo.

Jure
Jure
11 - št. let nazaj

"Nemčija je imela "huge surplus vis-à-vis other European countries", saj je so bili Lohnstückkosten (Compensation of employees / GDP ) relativno konstantni zadnjih 10 let, za razliko od južnih držav, kjer se je to razmerje povečevalo." Z relativno konstanostjo ne bo držalo, saj delež od 00 in naprej pada! Nemčija je pod Schroederjem z Agendo 2010 bistveno fleksibilizirala trg delovne sile, kar je, prek zaposlitev za določen čas, agencijskih zaposlitev in podobnega pač ohladilo moč nemškega delavstva, da zahteva višje plače. Ob prepostavki vse-ostalo-enako bi to zaradi manjšega povpraševanja udarilo nazaj in znižalo gospodarsko rast. Tukaj pride evro, ki da… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Jure

Trditev "Z relativno konstanostjo ne bo držalo, saj delež od 00 in naprej pada!" je narobe. Lohnstückkosten so od začetka 2000 do sredine 2011 v Nemčiji zrasli za +0.6, tako pravi Hans-Böckler-Stiftung (ustanova sindikatov). http://www.boeckler.de/6936_38458.htm Die Lohnstückkosten, welche die Arbeitskosten in Relation zur Produktivitätsentwicklung setzen, sind in Deutschland zwischen Anfang 2000 und Mitte 2011 um lediglich 0,6 Prozent im Jahresmittel gestiegen – und damit deutlich langsamer als im Euroraum insgesamt (+1,8 Prozent). Zwischen 2000 und dem Beginn des Jahres 2008 stagnierten sie sogar. Im Zuge der Wirtschaftskrise, als Unternehmen die Arbeitszeit verkürzten und so Beschäftigung hielten, stiegen die deutschen Lohnstückkosten… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Jure

Poročilo Spiegla o učinkih SPD style Agende. http://www.spiegel.de/international/business/0,1518,830972,00.html

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Sovražni govor- označevanje velikega števila ljudi za parazite( kaj so že bili Židje?) je kaznivo dejanje. Kar se pojavlja v zgoraj omenjenih komentarjih je vsega obžalovanja in
obsojanja vredno. Ponoven vzpon fašizma je preprosto treba ustaviti-nasilja je dovolj.
Zapret vse fabrke orožja, pa ne bo neobene krize več.
Agata

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Tisti, ki so ze dlje casa na faksih z A1+A2+A3+A4 < 2.0 so paraziti.

problemi
11 - št. let nazaj

@Gregor: "Glede na to, da Slovenija leta vlaga v znanost podpovprečno in da se vlaganje v znanost na dolgi rok gotovo izplača, je težko razumeti jemanje sredstev sektorju, ki naj bi igral pomembno vlogo tudi pri ponovnem zagonu gospodarstva." Mislim, da je to povsem preprosto razumeti. Vse slovenske vlade so imele porazen odnos do znanosti, gledano iz različnih vidikov. V slovenski znanosti, kljub sicer kar nekaj izjemam, je vsled temu padal predvsem nivo kakovosti. Tudi znanstvena skupnost je, kljub občesnih "protestih", bolj kot ne sprejemala takšen odnos. Če želimo primerjati nemški in slovenski sistem, je potrebno najprej ugotoviti, kakšen odnos… Beri dalje »