Na FDV bodo v četrtek, 24. maja 2012 ob 14.00, v senatni sobi organizirali okroglo mizo o GSO z naslovom: »(Ne)znanje in stališča prebivalcev Slovenije o GSO«. Povod so izsledki ciljnega raziskovalnega projekta »Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«, kjer so izvedli javnomnenjsko raziskavo o stališčih prebivalcev Slovenije o GSO.

Raziskava je pokazala tri ključne ugotovitve:
1. večina prebivalcev Slovenije ima negativno stališče o GSO ne glede na vrsto in uporabo,
2. večina nima dobrega znanja o GSO in
3. njihovi glavni viri informacij so množični mediji.

5 št. komentarjev

  1. Pozdravljeni,

    Mogoče komentar na tem mestu ni ravno ustrezen, pa vendar. Ne bom imel časa za udeležbo na debati, ker pa me to področje zanima, svoje mnenje podajam na tem mestu. Menim, da sam ne sodim v nobeno od navedenih kategorij, ki jih je zajela ta statistika. Hkrati menim, da moje mnenje deli velik del moje okolice, tako družboslovcev, kot naravoslovcev, in sicer, da sprejemam tehnologijo to konkretno in tehnološke dosežke človeštva na splošno, sporno v zvezi s to konkretno tehnologijo je, da za njo stojijo multinacionalke. Vsakomur je jasno (nevednemu ali ne nevednemu), da te mastodonte zanimajo le njihove bilance in nimajo nobene prave želje po zmanjševenju lakote ipd., zato se zdijo argumenti zagovornikov te tehnologije nepristni. Težave pri spopadanju z lakoto so drugje in jih je tam tudi treba reševati (prevoz, ustreznost skladišč, predvsem porazdelitev, ena od rešitev, ki jo predlaga WHO je spodbujanje kmetovanja na mikroravni: http://www.who.int/pmnch/media/news/2012/20120215_stc_pr_children_malnutrition/en/). Zakaj je ocena javnosti, ki smatra, da GS pljščine ne pomenijo tolikšne dobrobiti a priori slaba? Glede na izzive človeštva, današnje in bodoče, je prav da se GS poljščine raziskuje, a hkrati tudi prav, da se ljudem ne prodajajo pol-izdelki. V Indiji se je po desetih letih izkazalo, da kmetje niso zadovoljni z GS bombažem: http://www.guardian.co.uk/world/2012/may/15/india-gm-cotton-bayer?mobile-redirect=false

    Poleg tega obstaja veliko tveganje, da z polno uvedbo GS poljščin izgubimo na naravni diverziteti in tako zapustimo zanamcem le to tehnologijo in malo tega kar smo sami prejeli od predhodnikov. Ali je prav tako, ne vem. Načelo previdnosti nam narekuje, da ne tvegamo česa tako pomembnega kot je vsakdanja prehrana. Narava se bo že ohranla, a vprašanje je ali se bomo mi. Mogoče je, da zanamcem s to tehnologijo zapuščamo le dodaten okoljski izziv (če razumemo življenje v različnih ekosistemih kot mrežo…).

    Nenazadnje Slovenci nismo edini narod, kjer je javno mnenje izrazito proti, v Evropi in celo v ZDA, kjer že leta gojijo GS poljščine (so bili očitno lobisti multinacionalk uspešnejši) so ljudje proti. V ZDA trenutno poteka močno gibanje za označevanje GS izdelkov, ker je bilo leta 2010 90% američanov za označevanje, bo verjetno kampanija uspela. Težko si je predstavljati kakšno drugo področje, na katerem bi bili američani tako soglasni, očitno jih vprašanje močno zadeva ne glede na to ali so proti ali ne.

    Glede na povedano očitno spadam le v drugo točko ključnih ugotovitev raziskave. Seveda nimam "dobrega" (morda bi bilo ustrezneje dovoljšnega, ali je dobro znanje le tisto, ki o GSO meni le dobro?) znanja o GSO, če bi o tem vedel toliko kot znanstveniki, bi pomenilo, da na tem področju delam, ljubiteljsko se s tako rečjo verjetno ne ukvarja…

    Upam, da nisem bil predolg, za zaključek bi pohvalil vaše delo na blogu, ki ga rad spremljam in vam vsem ustvarjalcem želim dobro delo še naprej!

  2. Zgodbo o GSO in njihovi domnevni nevarnosti za biodiverziteto je bolje jemati precej z rezervo.

    Dejstvo je, da je kmetijstvo – z ali brez GMO – in z njim povezana izguba habitatov, daleč največji neposredni vzrok krčenja biodiverzitete. Vzrok, ne le nevarnost.

    Izpostavljati GMO kot zelo pomemben faktor pri resničnem problemu krčenja biodiverzitete, je zato po mojem mnenju prej napačno odvračanje pozornosti od pravih vzrokov, s katerimi bi se morali ukvarjati glede ohranjanja biodiverzitete.

  3. Hvala za komentar, vendar ali ne gre za napad na slamnatega moža? Govor je o GSO, prednostih in slabostih konkretno te tehnologije. Seveda je trenutno, in očitno dolgoročno tudi, drobno kmetijstvo (sploh ne vem če je to pravi termin za "small scale farming") najboljša stvar za reševanje problemov lakote, kot poudarja WHO (zgoraj je link) in ohranjanje biodiverzitete, se popolnoma strinjam. Ideje so, da bi lahko več hrane pridelali v mestih, se pravi res na drobno, kar je sedaj značilno za Azijo, lahko pa bi bilo tudi za nas. Bistvena razlika je v paradigmi, s spodbujanjem malega kmetijstva, se opolnomoči ljudi, s prodajo tehnologije se jim to moč jemlje.

    • Če je "govor o GSO, prednostih in slabostih konkretno te tehnologije", je razjasnitev zadeve o GSO in biodiverziteti dokaj pomembna, saj ogrožanje biodiverzitete nastopa kot eden glavnih očitkov proti GSO.
      Zdaj, kakor jaz kot laik uspem spremljati strokovno razpravo, resno tveganje GSO za biodiverziteto ni bilo nikoli izkazano.

      Mislim, da je zato vprašanje kmetijstva in vpliva na biodiverziteto, treba ločiti od GSO vprašanja. Strinjam se s tem, kar praviš o prednostih "drobnega" kmetijstva, a hkrati se mi zdi možno, da bi GSO tehnologija v ustreznih okoliščinah lahko nastopala kot podpora okolju prijaznega kmetijstva – tudi "drobnega".

  4. A veš da res – tvoja ideja mi je najbolj blizu. Vendar mislim, da razmišljava idealistično. Velik posel, ki se ustvarja s to tehnologijo pomoje ne omogoča mirnega sobivanja, ker je tak razkorak v ceni. Kako naj bo tehnologija poceni, če so raziskave drage, ista podjetja nam tržijo cepiva in razlogujejo na tak način. V redu, nam bi GS poljščine zagotovil naš Inštitut, pozdravljam to delo, vendar ne bi želel, da naš know-how korporacije enostavno kupijo, če ne med to generacijo naših znanstvenikov pa v naslednji… Lahko da take prihodnosti kot si je želiva ne bo ampak bo: GSO ali nič, kot je v Indiji (vidim da je link na guardianov članek neaktiven, a govori prav o tem, link dela če kopiraš povezavo). Konec koncev bi lahko že sedaj spodbujali in imeli malo kmetijstvo (verjetno res boljša beseda kot »drobno«, skovanka mi je padla na pamet kot analogija trgovine na drobno, torej, da bi si lahko dva človeka izboljšala socialni položaj tako, da imata kvadratni meter zemlje in na njej korenje npr.), pa ne delamo dovolj v tej smeri. Res niso bili okusni vrtički pri Žalah npr., vendar bi bilo pametno vrtičke obnoviti na primernejšem kraju.

    Upira se mi, da se označi 90 odstotkov ljudi kot konservativce, med 90 odstotki so zajeti vsi: levi, desni, s pametnimi telefoni in taki ki še niso bili na internetu. Morda bi zagovorniki tehnologije morali prisluhniti javnosti.

    In diverziteta o kateri govorim je predvsem ta na mikroravni, saj mi – ljudje živimo v svetu mikrobov mar ne? Torej realne možnosti so, da se začno ti obnašati drugače, morda bo za nas bolje, a tveganje obstaja, da bo slabše. In sem spet pri načelu previdnosti. Uporaba GS poljščin je relativno kratka, kaj bo čez 50 let ne ve nihče, postopek pa ni reverzibilen.

    Do naslednje debate…

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj