Od česa bomo živeli čez 10 let?

    Na Finance.si je zanimiv tedenski komentar Jože P. Damijana z naslovom “Od česa bomo živeli čez 10 let?”. Vredno branja. Zadnji odstavek povzema:


    Kot rečeno na začetku, varčevalni ukrepi so v redu, toda samo s temi bo Slovenija na koncu shirana presušena kura, nekonkurenčna že za sosedsko, kaj šele za svetovno tekmovanje. Slovenija potrebuje rešitve, ki bodo ustvarile nov razvojni potencial in nove dinamične konkurenčne prednosti. Logistika in transport sta eden izmed takšnih strateških dinamičnih razvojnih stebrov. Te vizije v teh ukrepih vlade ni. Drug tak steber so na znanju temelječe dejavnosti, ki pa so odločilno odvisne od vlaganj v izobraževanje in kakovosti tega. Tudi te vizije v sedanjih varčevalnih ukrepih vlade ni videti. Ker polovico neto učinka varčevalnih ukrepov pomeni precejšnje zmanjšanje vlaganj v izobraževanje, se bojim, da čez nekaj let Slovenija ne bo samo shirana, ampak tudi neumna kura. Čas je za strateške in hitre odločitve ter dinamične dolgoročne razvojne spodbude.

    5 KOMENTARJI

    1. Danes v Objektivu Igor Masten, Sašo Polanec in Jože P. Damijan problematizirajo strukturo varčevalnih ukrepov: Upajmo le, da je bil superminister preveč priden | Dnevnik

      "Kaj se torej dogaja v glavah vladnih politikov? Se niso bili sposobni osredotočiti na enake ukrepe kot druge članice EU ali pa preprosto menijo, da so naložbe v fizično infrastrukturo in človeški kapital najmanj pomembne oziroma da so celo najbolj škodljive za gospodarski razvoj? Če gre za slednje, nas je lahko zelo strah. Kajti brez naložb v infrastrukturo bo ob opešanem tujem in domačem povpraševanju težko zagnati gospodarsko rast. Brez naložb v človeški kapital in tehnologijo pa bomo težko naredili tehnološki preboj in prestrukturirali slovensko gospodarstvo v smeri večje tehnološke zahtevnosti.
      Upamo lahko, da je pri tem rebalansu morda šlo le za preveliko "pridnost" resornega superministra in ne za uradno vladno filozofijo ter da bo vlada ta rebalans popravila."

      Citirajo tudi tale članek: The austerity question: ‘How’ is as important as ‘how much’ | vox – Research-based policy analysis and commentary from leading economists

    2. Verjetno je iluzorno pričakovati, da se bo lahko Slovenija na R&D področju kosala z Nemčijo, enostavno nima dovolj ljudi, posledično premalo talentov. To je tako, kot da bi Olimpija hotela tekmovat v Bundesligi. Višja rodnost je verjetno edino, s čimer bi lahko še ostali konkurenčni v globalni tekmi.
      Primož

    3. Mene bolj muči njegov prvi odstavek, tisti o "pokvarjenosti sindikalnih vodij".
      Pa ne zato, ker bi menil, da vodja ne more biti pokvarjen.

      Me pa veseli, da gospod meni, da bi Pahorjeva vlada morala vložiti kredite v gradbeništvo. Samo… težava je, da ne bi gradila naša podjetja… saj jih ni več (že tedaj jih ni bilo). Aja, pa dokumentacijo za gradnjo se pipravlja, kolikor mi je znano, desetletja… pri nas.

      Ne vidim nekega resnega in zanimivega pisanja v financah…

      (ZdravaPamet)

    4. Če smem biti malo neresen in nesramen.
      Gledat sem šel seznam sodelavcev na Ekonomski fakulteti in potem še na Fakulteti za matematiko in fiziko. Čeprav nisem šel šteti ljudi (nisem populist), ampak se mi zdi, da je skupno število vseh sodelavcev na fiziki in matematiki manjše od števila samih pedagogov na ekonomski. Fiziki se ukvarjajo z zakonitostmi vesolja (tj. vsega, kar je!), ekonomisti pa … z denarjem?, kar jim ne uspeva najbolje. Mogoče pa samo jaz mislim, da je ekonomija precenjena.

      In pa, ali ste opazili, da so izjave ekonomistov večinoma njihova osebna mnenja ali celo politična prepričanja. Kako oni sploh preskušajo svoje "teorije"?

      A je imel že kakšen ekonomist predavanje v hiši eksperimentov? Morda bi bilo dobro.

      (ZdravaPamet)

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.