Mini aprilska inventura

    Kot sem napovedal v začetku marca, sem se zaradi obilice dela moral za nekaj časa odpovedati objavam na Kvarkadabri. Zdaj mesec dni gostujem na Univerzi Cambridge in je siceršnje delo nadomestilo intenzivnejše raziskovanje, a vendarle je čas vsaj za manjšo inventuro rednih objav, ki sem jih vmes vendarle objavljal kot IUS kolumne:

    – ena o pravu in vprašanju razumnosti;

    – ena o sprenevedanju;

    – ena o neobičajnih pozdravih pomladi;

    – ena o tem, kdo dela (=si lahko privošči delati zgolj) 40 ur na teden; in

    – danes ena o migracijah.

    Kot vedno so dobrodošle pripombe ali dopolnitve med komentarji (pa čeprav se nanje ne bom mogel ažurno odzvati).

    2 KOMENTARJI

    1. Torej želiš s tem povedati, da delaš tam več kot tukaj? Čemu??? Vedno sem se spraševal zakaj slovenski raziskovalci na tujih univerzah naenkrat postanejo bolj pridni? Zakaj niso že pri nas, preden se odpravijo ven?

    2. Pošteno vprašanje (odpustim slogovno nepotrebni trojni vprašaj), ki si zasluži pošten odgovor. (Ga nič ne zamerim, ker se zdi iskreno, mi pa ne zamerite, če se z anonimnimi komentatorji raje vikam.)

      Ne vem, kako je z raziskovalci na splošno, a vsaj mene ste malo narobe razumeli. V tujini sem čisto enako priden ali len kot doma: tokratno objavo o premoru objavljanju dela sem denimo objavil 4. marca, v Cambridgeu pa sem od 4. aprila – prvi mesec sem bil prezaposlen doma, ne v tujini, od 4. aprila naprej pa tu.

      Kar sem mislil s tem, da je "siceršnje delo nadomestilo intenzivnejše raziskovanje", pa je ravno to, kar naj bi sporočale uporabljene besede. V Ljubljani imam veliko drugih obveznosti: predavanja in vse, kar sodi zraven, mentoriranje pri diplomskih in še kakih nalogah, projektne skupine in drugo delo s študenti (v marcu smo denimo zaključevali z letošnjo izvedbo Pitamičevega tekmovanja), delo v fakultetnih telesih (trenutno denimo vodim fakultetno doktorsko komisijo), drugo projektno delo na fakuteti (v marcu sem recimo koordiniral prijavo na nek evropski razpis z devetimi evropskimi partnerji), drugo delo zunaj fakultete (denimo delo na dveh pravnih terminoloških slovarjih), predavanja na seminarjih ali konferencah (v marcu denimo na seminarju za kandidate za sodne tolmače, izvedence in cenilce, na konferenci drušva sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev ter posebno predavanje za študente strokovne ekskurzije neke švicarske fakultete). Tudi v mesecu marcu sem tako prebedel nekaj delovnih noči – toliko o lenobi javnega sektorja. (Pa čeprav veliko teh obveznosti, tako kot moji kolegi, opravljam brezplačno ali za simbolično plačilo.)

      Ko najdem (ali si uspem ustvariti) čas in grem v tujino, sem večine tovrstnih obveznosti razbremenjen. (Čeprav se v času Skypa tudi iz tujine lahko dobim na konzultacijah s študenti.) Tako ga lahko več namenim "bazičnemu" raziskovanju. Poleg tega ima recimo Cambridge sijajne knjižnice, kjer najdem marsikaj takega, česar v Ljubljani (pa čeprav imamo za naše razmere odlično knjižnico) ne morem, zaradi česar sem si v preteklih letih že parkrat plačal karto in enotedensko bivanje, nato pa večino teh dni preskakal po obeh zame najrelevantnejših knjižnicah, univerzitetni in pravni. Ker je čas omejen, knjižnic pa ne morem nesti s seboj v Ljubljano, ga pač želim čim več potrošiti v knjižnici in na fakulteti, preostanek časa pa se za svojo odsotnost skušam odkupiti svoji družinici. (In bloganje hvalabogu pride na vrsto za družino, kot tudi za spancem in hranjenjem.)

      Sem uspel odgovoriti in vsaj malo pomiriti strahove?

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.