Ker je bil moj blog napačno razumljen, sem ga izbrisal, zaradi morebitnega nadaljevanja razprave pa puščam ta zapis.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

13 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

vsekakor nisem pristojen razlagat take razlike v subvencioniranju znanosti in kulture, se mi pa zdi, da je razlog mogoče v profitabilnosti, namreč opere prodajajo karte, katerih denar roma v žepe ljudi (katerihkoli, ne da se mi ukvarjat z zarotami trenutno), medtem ko znanstvene raziskave ne polnijo žepe nikomur.
da se razumemo, to ni opravičilo, le pogled na stvar iz kapitalistčne perspektive (sam razmišljam, da bi ustanovil astronomsko društvo in me res zanima, a bi dobil kaka nepovratna sredstva s strani države, najbrž ne? ali pač? ima kdo kaj izkušenj?)

wanaka
wanaka
12 - št. let nazaj

No, najprej omenim, da se mi zdi financiranje znanosti, kakršno je, katastrofa. Ampak, primerjati s kulturo, se mi pa ne zdi v redu. Prvič zato ne, ker je takšna primerjava izvedena v slogu "naj še sosedu koza crkne", drugič pa zato, ker so v kulturi dejavnosti, ki jih preprosto ne moreš financirati s projekti, npr. kulturna dediščina. Muzeji hranijo v depojih vso nacionalno premično dediščino in to seveda stane ves čas in na dolgi rok. To torej ni projekt. Izvajajo pa tudi muzeji projekte (razstave, založništvo, digitalizacija…), kar pa v veliki meri že financirajo s projekti. So pa, se strinjam,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Tvoj blog dokazuje, da se uresničuje namen te oblasti "v boju za redke vire se bodo skregali med seboj, da jim bomo lažje vladali".

Gregor Golobič
12 - št. let nazaj

Žalostno je brati takšna površna in površinska poenostavljanja – sploh izpod prstov sicer resnega raziskovalca. Kakorkoli že: financiranja znanosti pač ni mogoče zreducirati na ARRS-ove programske in projektne razpise (kjer so se sicer že v težkih zadnjih letih sredstva vendarle povečevala). To niso edini ARRSovi razpisi, poleg tega so tu še Centri odličnosti. Kompetenčni centri, pa financiranje inštitutov (seveda vedno premajhno…) ter seveda univerz – pa še kaj bi se brez težav našlo. Javno so na razpolago resni (nežurnalistični) podatki, ki – vsaj kar zadeva zadnji mandat – v celoti demantirajo arogantno in ignorantsko trditev, da "večina kvarkadabrovcev tako ali… Beri dalje »

Luka Omladič
12 - št. let nazaj

@Gregor Majdič, proračun ARRS za leto 2010 je bil 176 mio, od tega je čistega deleža za raziskovalne projekte 23%, torej 40 mio.

Celotni bruto domači izdatki za raziskovanje in razvoj iz DRŽAVNIH virov financiranja so l. 2009 znašali 234 mio.

VSI prihodki v gledališki dejavnosti iz javnih virov so znašali 53 mio (l. 2010)- to so VSA gledališča, od "navadnih" do operno-baletnih.

Tvoj izračun je torej precej napačni, vsaj kar se znanosti tiče. Sploh pa mislim, da je ta razprava v smislu "znanost proti kulturi" resnično neproduktivna in nepotrebna.

Sašo Dolenc
12 - št. let nazaj

@Gregor Majdič: Podatki o denarju, ki ga vsako leto za znanost razdeli ARRS, so dostopni tule: ARRS – Financiranje in nadzor – Financiranje.

Za zadnja tri leta so točni zneski:
2011: 175.917.614,03 EUR
2010: 176.043.740,99 EUR
2009: 183.876.439,09 EUR

Se tudi strinjam s tem, kar je zapisal Luka: "Ta razprava v smislu "znanost proti kulturi" resnično neproduktivna in nepotrebna."

problemi
12 - št. let nazaj

@Luka: "Sploh pa mislim, da je ta razprava v smislu "znanost proti kulturi" resnično neproduktivna in nepotrebna."

Sicer vem kaj misliš, ampak ali ni tu pojem znanost "zreduciran" na zgolj naravoslovne discipline znanosti in recimo spregledamo "ekonomija proti kulturi", o čemur bi pa bila razprava, verjetno, zelo produktivna in potrebna?

Mogoče dlakocepim, vendar mene moti, da za pojem "umetnost" uporabljamo pojem "kultura". Tudi znanost je del kulture.

Gregor Golobič
12 - št. let nazaj

@Gregor Majdič
To o zasebnih občutkih se seveda da razumeti, ne pa tudi izpeljav. Ključen problem ni v obsegu javnih sredstev (tako za znanost kot kulturo so bila ne glede na nastop recesije doslej največja v Sloveniji – v deležu in absolutno), pač pa v sistemu: in ta vidik smo naslovili z RISS in NPVŠ. Ki se jima bo nova oblast očitno odpovedala – še toliko lažje zaradi oportunizma, status quo rentništva ter predrazsvetljenske nedoletnosti/neakademskosti žalibog pretežnega dela akademske sfere.

problemi
12 - št. let nazaj

@Gregor Golobič

Ali lahko, na kratko, napišete kaj in kako ste ukrepali v času vašega ministrovanja v zvezi z "predrazsvetljensko nedoletnostjo/neakademskostjo žalibog pretežnega dela akademske sfere". Ne trdim, da niste nič. Sam pač nisem zasledil ničesar, tako da bi me veselilo prebrati kaj o tem.

Gregor Golobič
12 - št. let nazaj

@problemi
…potem imate še en problem več, kajti tega se na kratko ne da… Je pa v tem konkretnem kontekstu ključna krepitev avtonomije te sfere in njenih akterjev, saj zunanji "mentorji" nedoletnost po definiciji in v najboljšem primeru zgolj reproducirajo. Če pa vas moje delo res zanima, si lahko pogledate po zadevnem arhivu (http://www.mvzt.gov.si/) – s posebnim poudarkom na temi/projektu Drzna Slovenija.

problemi
12 - št. let nazaj

@Gregor Golobič Vem, da se tega ne da na kratko povedati, malce sem provociral v smer, da ste vi vendarle na kratko ugotovili, "Res kvarkažalostno", ampak … 🙂 Na eni od okrolglih miz, ste rekli, da ste bili zelo presenečeni, ko ste ugotovili, da se Univerza, na nek način, pravzaprav otepa avtonomije ("ne ve kaj početi z njo"). Vaš projekt je bil, kot ste rekel, da bi se avtonomija Univerze povečala. Tu pa vidim problem, kako uskladiti "nerazumevanje" projekta s strani odgovornih na Univerzi z vašo zamislijo (vašim "razumevanjem"), kako naj bi krepitev avtonimije potekala. Me zanima, bom prebral, konec… Beri dalje »