Slovenskemu občestvu je Vladar nedavno sporočil (Odmevi, citirano v Studio City, 26/3/2012): “Če bomo zelo disciplinirani, bomo do 2015 približno uravnotežili proračun in s tem rešili socialno državo.” Razumemo: Sloveniji ne gre dobro. Sporočila, postrežena z vladno ’ljubeznijo’ do ”socialne države” (kam je izginila ‘blaginja’?), so jasna tudi bolj ignorantskim, njih cilj pa strašiti ljudi; in aktualno gospodarsko krizo sistematično dopolnjevati še z razkrojem solidarnosti. Napovedana krčenja proračuna zadnjih tednov vedno bolj spominjajo na E. Abbottovo pripoved o Premici (Flatland: A Romance of Many Dimensions, 1884), o nezmožnosti razumevanja “tistega onkraj” lastnega spoznavnega in izkustvenega polja. Takole gre: Monarh dežele Kvadrat se odloči razsvetliti monarha dežele Premica o obstoju in pomenu ‘druge dimenzije’. Po vrsti neuspelih poskusov pojasniti in truda razumeti, se zgodba dodatno zaplete, saj se na takisto pot odpravi tudi monarh Kocke. Ta se nameri predstaviti blagodati ”tretje dimenzije”. Nerazumljiva dvodimenzionalnemu Kvadratu, nedoumljiva enodimenzionalni Premici ta postane zanikana. Ne obstaja. Je ni. Napovedani posegi v starševske pravice kažejo, da je aktualna slovenska oblast socializirana v deželi Premica; druge dimenzije kot zgolj monetarne -ni. (V)zdrži? Večini ljudi v tej državi trenutno ne gre posebej dobro in spoznanje te vrste ne zahteva posebne analitične ostrine ali dragih svetovalcev. Plače so, primerjalno gledano, zastrašljivo nizke, napovedani ukrepi pa krojeni po meri interesov kapitala. V tej luči so podatki o deležih družinskih dohodkov za varstvo otrok posebej vznemirljivi – za slovenske (potencialne) starše. Če bi dojeli večdimenzionalnost, bi vlada spoznala, da tudi za prihodnost »ljubljene socialne države«; ljudje so namreč v svojih ravnanjih (večinoma) racionalni, predvsem pa pragmatični. Kontracepcijska revolucija jim je to omogočila. Teorija in empirične raziskave potrjujejo starševski dopust in dostopno otroško varstvo kot pomembna družbena ukrepa, ki lajšata življenje zaposlenih staršev, pri čemer delujeta tudi kot”semaforja” potencialnim staršem. Poenostavljeno: ti reagirajo na naravo sprejetih sporočil s prilagajanjem reproduktivnega vedenja. In kakšna je narava aktualnih sporočil, ki nam jih prenašajo dnevni mediji, interpretira pa četica v vsebino ’posvečenih’ ministrov? Za ilustracijo vzemimo naslednji primer: 2-starševska heteroseksualna skupnost z enim otrokom, oba z lastnim neto dohodkom, približno 1000 EUR mesečno (povprečna bruto mesečna plača v Sloveniji je v 2011 znašala 1525 EUR, torej približno 990 EUR neto na osebo). Poenostavimo in predpostavimo, da ne odplačujeta kreditov, štipendij in drugih dolgov, torej imata skupaj 2000 EUR. Uporabimo enodimenzionalni monetarni model, da bo lažje razumljiv v deželi Premica. Argumentacija gre takole. V tej dvostarševski skupnosti je, v skladu s slovenskim pričakovanjem in tradicijo, mama sama izrabila pravico do enoletnega starševskega dopusta. S partnerjem ga nista delila, ker ta v Sloveniji “samoumevno”, “normalno” in “logično” “pripada” mamam. V času “dopusta” je prejemala dohodek nižji od prejšnjega, saj ”100-odstotno nadomestilo” zavarovalne osnove izključuje dodatke. Bila je sicer ”presrečna, da ima priložnost biti doma, ko jo otrok najbolj potrebuje”. Pri tem je “fajn, da je plačan; so le krediti, pa plenice, pa to.” Nekateri bi sicer zmogli tudi z nižjim dohodkom (tisti v dvohraniteljskih družinah, kjer sta oba zaposlena, ali pa delata v nemogočih razmerah). Kako pa bo, če obvelja predlagani ukrep? Če preračunamo monetarne posledice novega ukrepa za starše (še vedno smo v deželi Premica, kjer so take poenostavitve upravičene), ugotovimo, da se dopust zniža na 324 polno plačanih dni. Pri tem smo nadomestilo (3×100 + 6×90 + 3×80%) preračunali na prejšnjih 100% zavarovalne osnove za obdobje 12 mesecev. Prvi trije meseci ostanejo nespremenjeni, v šestih mesecih zaradi znižanja nadomestila (na 90%) starš izgubi 18 polno plačanih dni, zaradi večjega znižanja izgubi še enkrat toliko dni v zadnjem trimesečju, skupaj približno 36 polno plačanih dni. Kako bo to vplivalo na izrabo dopusta? Na ravni gospodinjstva je spremenljivk preveč, da bi jih lahko ustrezno modelirali v tem prispevku. Špekulirali ne bomo, a v skladu z našim poznavanjem narave tega ukrepa in njenega delovanja je pričakovati, da bo bolj prizadel ženske (tradicionalne uporabnice), predvsem tiste z najvišjim dohodkom, katerih oportunitetni stroški so višji. Te sicer že sedaj omejujejo rodnost, izpad dohodka pa bo sedaj še višji, s tem pa tudi njihovi oportunitetni stroški. Pri drugih bo izraba odvisna od njihove ”rezervacijske plače” (ang. reservation wage), torej od ravni še sprejemljivega (izpada) dohodka. A pri tem gre nujno izpostaviti možnost (izbire) alternativnih varstvenih oblik. Brez le-te starši nimajo ravno veliko manevrskega prostora. Dodajmo še, da sleherna finančna izguba dohodka negativno vpliva na delitev starševskih obveznosti, saj očetje v povprečju prejemajo višje dohodke. Gospodinjstva so namreč občutljiva na izpad dohodka; kako zelo, je odvisno od njihovega dohodkovnega vedenja in pričakovanj, a izguba očetovega prihodka je v povprečju bolj občutena in zato manj zaželena (ker smo v Premici, vpliva norm, vrednot, tradicije ipd. ne gre vpletati). In po dopustu? Po enem letu se romantika, razen za najbogatejše, praviloma konča in realnost ugrizne s polno silo. “Ni mesta, 60. ste na čakalni listi, ” sporoča vrtčevska uprava. Srečnica in Srečnik bosta dobila mesto z novim šolskim letom, a do takrat bo treba počakati nekaj mesecev: “Nismo krivi, zakaj pa ste rodili sredi leta, prej bi mislili na to,” je prijateljici sporočila neka ravnateljica. Panika! Pa gresta pohlevno k starim staršem. Eni so še vedno zaposleni, drugi imajo druge plane in svoje varstvene obveznosti. A bodi na tem mestu dovolj o tragikomičnih soočanjih in stiskah zaposlenih staršev, ki so pričakovali (!) organizirano varstvo, saj jih je država s svojimi zgodbami o ’radodarnih’ in ’podpornih’ politikah prepričala. Zdaj, v skladu s slovenskim nacionalnim karakterjem, delegira krivdo naprej: “Občine so krive, ne znajo računati in predvidevati!” A naj vsaj v tej zgodbi starši dobijo mesto v jaslih. Presrečni, da lahko uporabijo prvovrstne storitve lokalnih jasli (prva starostna skupina), jim bo nasmešek kmalu zbrisala prva položnica. Odvisni od javnega varstva so namreč sprejeli edino ponujeno mesto – v jaslih z najvišjo ceno v Sloveniji (553 EUR v 2011). Da je mera polna, njun skupni (sic!) mesečni dohodek (država torej predpostavlja, da si bosta dohodke/stroške enakomerno porazdelila) ju uvrsti v najvišji plačilni razred (80% polne cene). Za varstvo ”družbeno nujno potrebnega” mladiča bosta tako odštela 29% povprečne bruto slovenske plače mesečno (22% družinskega proračuna naše hipotetične družine). Le malenkost lažje jima bo v drugi starostni skupini: takrat bosta za njegovo varstvo odštela ’skromnejših’ 382 EUR mesečno (v najdražjem javnem vrtcu v Sloveniji znaša polna cena programa 477 EUR), kar predstavlja 25% povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji (oziroma 19% družinskega proračuna naše družine).In kako je v obljubljeni deželi švedski te dni? Povprečna bruto mesečna plača znaša 3175 EUR na osebo. Zaposlena starša enega otroka si lahko 480 dni starševskega (sic!) dopusta lahko delita kakorkoli in ga kakorkoli tudi porabljata do otrokovega osmega leta starosti. O tem bo sicer še vedno odločala mati, a očetu ne uide nekaj mesecev z otrokom. Enakomerna razdelitev starševskih obveznosti jima bo navrgla še finančni bonus. Mesto v vrtcu bosta dobila, a brez čakanja le ob začetku šolskega leta, odvisno pač od zasedenosti. Ne poznata nikogar, ki mesta ne bi dobil: ”Nenazadanje tudi zakon nalaga, da dobiš mesto najkasneje v 4 mesecih.” Če bosta morala premostiti ta čas, imata na voljo preostanek starševskega dopusta (naša raziskava kaže, da to luknjo pogosteje zakrpajo očetje, medtem ko se mame vrnejo na delo). Če jima slovenski starš pove, koliko plača za varstvo v Sloveniji, mu bosta z usmiljenjem povedala, da na Švedski le najbogatejši plačajo maksimalni znesek (približno 133 EUR mesečno), kar se jim zdi močno sprejemljivo, saj ta znaša vsega 4,2 % povprečne švedske bruto plače mesečno. Slovenska institucionalizirana politična združba dokazano ne razume zdravokmečke (po Žerjavu) matematične operacije z izbranimi makroekonomskimi podatki. Sicer bi brez nadaljnjega ugotovila, da povprečna slovenska starša ”ljubljeno socialno državo” potrebujeta, če naj še prispevata k produkciji kapitala in se pri tem še reproducirata. Trenutna razporeditev stroškov dnevnega varstva med starše in državo Slovenijo uvršča v skupino držav z manj ugodno (liberalno) ureditvijo, npr. Irsko, UK, ZDA, Švico, kjer ti stroški predstavljajo približno tretjino družinskega proračuna (Immervoll 2006). Družinski dohodek z dela je zaradi nakupa varstvenih storitev nižji, zato rezervacijska plača narekuje posebno pozornost pri korenitejših (napovedanih) posegih v že visoko obremenjen družinski proračun. Znano je, da ljudje želijo delati; njihov človeški kapital je v povprečju visok, plačana zaposlitev in delo pa, v skladu s protestantsko etiko (da, tudi v Sloveniji), vrednota in pomemben vir identitete. A stroški dnevnega varstva delujejo podobno kot znižanje osebnega dohodka. Zato lahko povišane obremenitve družinskega proračuna izrinejo s trga dela starše z manj alternativnimi možnostmi – tiste torej, ki dohodek še posebej potrebujejo. Med njimi so najbolj zlasti ženske brez ustrezne socialne opore. Si vlada tega morda potihem želi? Prenesti namreč večji del varstvenega bremena z družbenih institucij (npr. javnih vrtcev in ostalih varstvenih zavodov) na že sicer preobremenjeno družino? Spoštovani premier, razumemo, da je javna blagajna izpraznjena. A jasne je tudi, da je večina svoje rezerve že izčrpala, plače so nizke. Preden zdrvite po liberalni poljski (in ameriški) poti individualizacije skrbi za otroško varstvo, pa le skromna usmeritev k drugi in tretji dimenziji: v državah s tradicionalno individualizacijo zagotavljanja varstva so se starši že organizirali drugače. Povprečni slovenski starši alternative skoraj nimajo več – zasebni vrtci so zapolnjeni in finančno nedostopni, stari starši pa – zaposleni! Dragi potencialni starši, ki ne živite v dimenziji monarha Premice: preden se odločite (sic!) reproducirati, se posvetujte s koledarjem šolskega leta, predvsem pa geostrateško izberite mesto bivanja vašega gospodinjstva. Priporočam bližino starih staršev in ostalega sorodstva. Ali pa selitev na Švedsko.

povprečna mesečna bruto plača (EUR) Maksimalna cena programa v vrtcih (EUR) Povprečni izdatki za otroško varstvo3 (v % povprečne mesečne bruto plače) Starševski dopust(standardna pravica, izjeme niso upoštevane)
1. starostna skupina 2. starostna skupina 1. starostna skupina 2. starostna skupina
SLO 1.525,00 553,111 476,942 24,04 17,95 365 dni(porodniški + dopust za nego in varstvo), 100% nadomestilo zavarovalne osnove(minus dodatki)
ŠVEDSKA 3.175,00 (v 2010) 133,24 133,24 4,2 4,2 Oba 480 dni kadarkoli do otrokovega 8. leta: 390 dni 80% nadomestilo zavarovalne osnove + 90 dni 20 EUR dnevno + dodatek za delitev dopusta (ang.gender equality bonus)

Vir: Eurostat (plače), Ministrstvo RS za šolstvo (cene), ostalo Javornik (v pripravi). Opombe: *povp. 456,80 EUR (min 331,36 EUR); ** povp. 340,43 EUR (min 253,99 EUR); ***ob predpostavki maks starševskega prispevka (SI: 80%, SE: 1200SEK); ****min 17,4%, maks 29,0%; *****min 13,3%, maks 25,0%.

Naroči se
Obveščaj me
guest
28 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Hja, zveni zelo depresivno. Mogoče se vseeno ne bi smeli primerjati s Švedsko. Ali lahko morda narediš podobno primerjavo z našimi sosedami: Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko?

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Meni se zdi slovenska slika dovolj žalostna tudi brez primerjave.

Maja Kersnik
Maja Kersnik
8 - št. let nazaj

ljuba moja v deželi Premice je žal, res vse mogoče. Udri po socialni državi, kolikor je je še sploh ostalo, saj so jo že z novo socialno zakonodajo dodobra skrčili !
Kljub vsemu pa nisem vedela, da nimamo najdaljšega starševskega dopusta.
Čestitke za članek,
Maja

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Odlicna analiza.Vedno se moramo primerjati le z najboljšimi. Če to počnemo pri ultra neo liberalnih potezah, bodi tudi pri socialnih, tistih + za celotno družbo.Vladar in kompanija pa naj povedo da je problem manjka dinarja ker ni pritoka; reke so se posušile; v 20 letih je v Slo tekla politika skoraj "požgane zemlje", vsa industrija, ki prispeva k BDP je šla dol. Papirnica Radeče so le exemplar ustanovljen v 1736, prežievele N revolucij in M vojn, mirnodobne, osamosvojene Slo pa ne. To je čudno; nekaj je sistemsko narobe.Naj hkrati Vladar in kompanija pokažejo plan razvoja, Startupanja (ne le reset =… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Kot vedno pri takih primerjavah – avtor si izbere eno državo, da poudari to, kar želi avtor povedati. Držav na svetu je skoraj dvesto in karkoli govorimo, nam gre precej bolje od večine teh držav. To je dejstvo. Saj se je lepo primerjati z naprednimi, uspešnimi in takimi, kakršnimi bi verjetno želeli biti. Ampak nismo taki in tudi še dolgo ne bomo. Taka primerjava lahko samo povroči slabo voljo, raje se primerjajmo z nam primerljivimi… Kaj pa vem, kako je recimo na Poljskem? Češkem? Slovaškem? Hrvaškem? Latviji? Res ne vem, kako je tam. Mogoče se bo pa celo izkazalo, da… Beri dalje »

Luka Omladič
8 - št. let nazaj

@Anonimni: a vendar izbira Švedske primerjave je nujna. Predstavljajte si, da želite recimo ugotoviti stopnjo kvalitete vaše znanstvene produkcije. Ali ni edina racionalna izbira država, za katero velja odličnost na tem področju?
Švedska (in podobne države) pač predstavljajo svetovni benchmark glede tovrstnih socialnih politik, zato primerjava pač ne more biti poljubna, kot implicirate.
Še več, prav trditev o poljubnosti izbire primerjalne reference vodi v neobjektivnost in manipulacijo s podatki.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Jana, najlepša hvala za odgovor. Ti navedeni podatki so meni seveda manjkali. Jaz sem brala samo "In kako je v obljubljeni deželi švedski" in sem seveda sklepala, da je švedska "naključno" izbrana za primerjavo. Povsem jasno je, da naredite primerjavo s Švedsko, saj tam živite! Sem povsem nasičena s primerjavami naših politikov, ki nas vsakič primerjajo s kakšno specifično državo – čeprav lahko vsakič z drugo – in pravijo, kako se moramo mi zgledovati po njih. Še pogostejša primerjava, ki jo dandanes pogosto slišimo, je pa "v tujini". V tujini so kolesarske steze prebarvane z rdečo, dajmo jih še mi.… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Na boljše se je lažje navaditi kot na slabše, pa ni važno ali gre za stanovanje, avto, službo, hrano….pravijo. To je naravno. In res je kot je že nekdo nekje zapisal, da gre naša kao razvita družba proti razkroju in se bo zaradi nespoštovanja vseh moralnih in naravnih norm čez čas morala sprijazniti s tem, da bo potrebno spet začeti – od začetka! Iz nič. Ker bi radi eno, delamo pa vse drugo in to nas ne pelje do istega cilja. Če hočeš zapravljat, moraš najprej zaslužit. In če ni, je potrebno s tem kar še imaš, varčno ravnat. Tudi… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Problem socialne države je, da ko je tistih, ki jemljejo iz skupne malhe več kot tistih, ki prispevajo, enostavno ni več mogoče sfinancirat. Če seštejete prejemnike javnih sredstev, kot so upokojenci, javni uslužbenci, študentje, brezposelni, pa razni drugi subvencioniranci, kot npr. kmetje, duhovščina, kulturniki itd., ugotovite, da se račun enostavno ne izide. Socialna država v svojem zadnjem stadiju razvoja očitno požre samo sebe. Selitev na Švedsko? Zakaj pa ne, tam komaj čakajo na oportunistične gnoje, ki bi radi ob njihovi sociali lagodno živeli, ko pa bo kaj "zagustilo", jo bodo takoj spet popihali drugam.

Luka Omladič
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Očitno se bomo v naslednji fazi razprave najprej morali ukvarjati z metaforami. Kaj je "skupna malha", iz katere "upokojenci, javni uslužbenci, študentje, brezposelni, pa razni drugi subvencioniranci, kot npr. kmetje, duhovščina, kulturniki itd." domnevno le jemljejo? To očitno ni BDP, saj po vseh konvencionalnih definicijah BDP našteti vanj tudi prispevajo. Če je "malha" proračun, je zadeva enaka: tudi tja našteti prek davkov prispevajo. Aha, torej je kleč v tem, da našteti "paraziti" v proračun sicer prispevajo, vendar istočasno iz njega še več črpajo, in je njihova bilanca torej negativna? Če to drži, bi bila državna bilanca brez njih bolj zdrava,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ne bom dolgovezil, samo predstavil bom preprost izračun. Na eni strani približno 550 tisoč upokojencev, 150 tisoč javnih uslužbencev, 100 tisoč študentov, 100 tisoč brezposelnih, 350 mladoletnih, to je skupaj 1,25 milijona. Na drugi strani je zaposlenih v privatnem sektorju mislim da okrog 650 tisoč (od teh jih res nekaj ustvarja še manj, saj so mnogi zaposleni v državnih firmah ali pa v glavnem poslujejo z državo ali od nje prejemajo razne subvencije). Sedaj 1,25 milijonov ljudi po dolgem in počez striže tistih nesrečnih 650 tisoč ovc in to še perverzno označuje kot socialno pravičnost. Pravijo, da je demokracija vic… Beri dalje »

Urban Simoncic
Urban Simoncic
8 - št. let nazaj

Kot so že nekateri prej napisali, gre za enega tistih člankov, ki si vzame za referenco neko državo, ki v določenem pogledu nudi več in potem nekako sklepa, da tudi nam to pripada. Nekaj dni nazaj sem imel priliko govoriti z nekaj Danci in ker sem sam starš pol leta starega otroka, pa tudi eden izmed tistih Dancev ima dva majhna otroka, je debata nanesla na to "problematiko". Ne pozabite, da je Danska prav tako skandinavska država, nam za vzor, je država z izjemno visokimi davki in odlično socialo. Pri porodniški je pa tako, da prvih šest mesecev pripada enemu… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Urban Simoncic

@: "V povprečju mora VSAK prebivalec bodisi 1000€ več prispevati, ali pa 1000€ manj dobiti od države."

Ali ne bi bilo bolje, če Vlada 1000€ ne bi, bom vljuden, vrgla skozi okno.

Urban Simoncic
Urban Simoncic
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Urban Simoncic

A si ti sploh razumel citirani stavek? V njem pravim, da mora vlada bodisi dve milijardi (1000€ na prebivalca) več pobrati z davki, ali pa toliko zmanjšati porabo (ali pa kombinacijo tega). Če ti praviš, da naj toliko zmanjša porabo (toliko manj da naj vrže skozi okno), bodi prosim še toliko vljuden, da poveš kje točno naj vlada zmanjša javno porabo. PS: Za začetek si najprej poglej kakšna sploh je struktura javne porabe, pa kaj vlada sploh lahko kratkoročno spreminja (če se ne motim, je okrog 2/3 porabe fiksirane), potem pa pridi na dan s planom za dvo-milijardno zmanjšanje javne… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Urban Simoncic

Mislim, da sem ga razumel. Seveda mi je jasno, da gre pri vladi za dve milijardi. Sprašujem, kam se nam mudi? Kdo nas ter(j)a? Na podlagi česa si jemlje to pravico? Kje naj vlada zmanjša javno porabo? Pri javnih naročilih. Pri financiranju projektov. Da preneha z metanjem denarja, kot so se ga šli v primeru preplačanega avtocestnega programa* ali TEŠ 6 ali da se preneha dogajati tisto, kar je tudi "protikorupcijska komisija" dokazala, torej, da se ob vsaki menjavi vlade pojavi določeno število "podjetij", katerim naglo naraste obseg poslovanja z "državo" ali recimo, da se ne vrže 3 milijone evrov… Beri dalje »

Urban Simončič
Urban Simončič
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Urban Simoncic

"Mislim, da sem ga razumel. Seveda mi je jasno, da gre pri vladi za dve milijardi. Sprašujem, kam se nam mudi? Kdo nas ter(j)a? Na podlagi česa si jemlje to pravico?" Kdo nas terja? Terja nas dejstvo, da si v prihodnje ne bomo več mogli sposojati dve milijardi na leto. Saj verjetno se strinjaš, da z zadolževanjem dolgoročno ni mogoče financirati javne porabe in da je dolgove nekoč potrebno tudi vrniti ali pa v nedogled plačevati obresti? Verjetno ti je tudi jasno, da stroški obresti nelinearno naraščajo s količino sposojenega denarja, ker se obrestna mera z njo zvišuje. "Kje naj… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Urban Simoncic

Nisem prepričan ali je primerno na tujem blogu razpravljati, v primeru da ni, naju bodo upam opozorili. Mogoče imam res pomanjkljiv občutek za številke, verjetno za to, ker mi praviloma ne povedo veliko. Ko že omenjaš občutek za številke, bi bilo verjetno na mestu opozoriti, da Republika Slovenija ne mora vrniti dveh milijard v letu 2012, primankljaj moramo (po direktivi) zmanjšati, mislim da do konca leta 2013 izpod 3 odstotne točke. Če se motim me prosim popravi. Minister za finance je predstavil nek cilj, zmajšanja primanjkljaja v letu 2012 za 800 miljinov evrov. Nekateri pravijo, da to ni možno. Bog… Beri dalje »

Urban Simoncic
Urban Simoncic
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Urban Simoncic

"Ko že omenjaš občutek za številke, bi bilo verjetno na mestu opozoriti, da Republika Slovenija ne mora vrniti dveh milijard v letu 2012, primankljaj moramo (po direktivi) zmanjšati, mislim da do konca leta 2013 izpod 3 odstotne točke. Če se motim me prosim popravi. Minister za finance je predstavil nek cilj, zmajšanja primanjkljaja v letu 2012 za 800 miljinov evrov." Ja tako nekako. Če takoj zmanjšamo porabo za dve milijardi, sledi razpad sistema. Vseeno pa moramo imeti pred očmi tisto, kar je dolgoročno vzdržno. Primankljaj pod 3% vsekakor ni. ""avtocestni program": (neodvisno) raziskati dogajanje, v primeru ugotovljenih nepravilnosti, vsem vpletenim… Beri dalje »

problemi
8 - št. let nazaj

Z zanimanjem sem prebral tekste, imel pa bi eno vprašanje in sicer glede primerjanja etike švedske in slovenske družbe. Etike v politiki, gospodarstvu, znanosti, etike vseh nas do "skupnega" …

Se pa povsem strinjam, da je potrebno to namero, naše "mesijanske" Vlade, preprečiti.

R. Waters je eno od svojih pesmi, na albumu The Wall, naslovil: "Bring the Boys Back Home". Bodo ženske, ki bodo rodile, v miru skrbele za svoje otroke.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Za domovino z Janšo naprej!

ZdravaPamet

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Vzponu fašizma, ki smo mu priča, se je treba odločno upreti. Vlogo židov ta trenutek, danes, prevzemajo javni uslužbenci.
Gospodarstvo je treba na novo premisliti. Človekovo gospodarstvo je transformacija narave in je mogoče le v naravi. Če samo zagotovimo da bodo mašine laufale-to ne bo rešitev, ampak dawnfall. Gospodarska rast je tista, ki vodi v krizo in ne obratno.
agata

problemi
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

@agata: "Vzponu fašizma …" Točno to, začeti moramo poimenovati družbene fenomene z ustreznimi pojmi. Zgolj v tem primeru bo moč spregledati vse te "demokrate", kateri nas vlečejo v ta sistem.

Urban Simoncic
Urban Simoncic
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Jana Javornik

"Izvorno besedilo in komentarji pod njim razlagajo, da dilema dopust-služba-varstvo ni zgolj »izbira«; (so)oblikujejo jo namreč dane možnosti, npr. alter varstvo, rezervacijska plača, oportunitetni stroški… Projekcija individualnih izkušenj na pojasnjevanje kolektivnih zato ne more biti ustrezna." Jaz sem pojasnil ureditev na Danskem, s katero sem se slučajno "spoznal", ko sem srečal omenjene Dance. In mislim, da je čisto v redu, če na konkretnem primeru povem, kaj to pomeni za tiste z nekoliko višjim zaslužkom (torej, da nekdo s solidnim zaslužkov najverjetneje ne bo izbral minimalca v obdobju 6-12 mesecev otrokove starosti, pač pa bo šel nazaj na delo). Sicer pa… Beri dalje »