Zapletena logika pravne razlage oziroma Ali “lahko” pomeni “mora”?

    V pravu je marsikaj treba narediti v dveh korakih. Pravna pravila, recimo, je najprej treba napisati, nato pa še razlagati. Zakonodajalec se mora denimo krepko potruditi, da napiše čim boljši zakon, a tega skoraj gotovo v praksi ne bo mogoče uporabljati, ne da bi sem ter tja od njegovih naslovnikov ali uporabnikov (na končni stopnji sodnikov) zahteval, da kakšno njegovo nejasno določbo razložijo s pomočjo pravno dopustnih ali zapovedanih orodij razlage, npr. jezikovne, logične, zgodovinske ali teleološke (namenske) razlage.

    Včasih se tako v pravu (podobno kot sicer v življenju) pojavi vprašanje, kaj kakšna beseda pravzaprav pomeni oziroma želi – v danem kontekstu – pomeniti. Že pred leti sem tako na Kontekstu objavil nekaj zapisov o vprašanju, ali besedica “ali” pravzaprav lahko pomeni tudi “in” (povezave na prvo, drugo in tretjo objavo), malo kasneje pa o tem pisal tudi v neki svoji IUS kolumni.

    Danes pa na kratko o pomenu besede “lahko”. Ali “lahko” vedno pomeni zgolj “če želi, sme, če noče, pa ni treba”, ali pa lahko “lahko” včasih pomeni tudi “nekaj mora, a ima malo izbire, kaj”?

    Praktični primer, na katerega me je opozorila razprava v neki pravni združbi, je določba tretjega odstavka 111. člena slovenske ustave, ki ureja volitve predsednika vlade. Takole piše:

    Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.

    Kaj v tej določbi pomeni, da “lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata”? Na prvo žogo bi lahko rekli, da je to možnost, ki jo ima in jo po svoji presoji lahko bodisi izkoristi bodisi ne. A vendar je določbo mogoče brati tudi drugače – da v resnici pomeni, da predsednik lahko izbira, ali bo predložil drugega ali ponovno istega kandidata, mora pa se odločiti za eno ali drugo izbiro.

    Za pravno avtoritativni odgovor je potrebno nekaj več  kot objava na blogu (pa čeprav Kvarkadabri), prav tako pa bi bilo zanimivo raziskati, kaj so s tem menili snovalci ustavne določbe, a vendarle: v kontekstu celotnega člena in širše ustavne ureditve postopka ter vloge predsednika v njem se zdi, da je druga razlaga pravilnejša – da je torej predlaganje kandidata v “drugem krogu” predsednikova dolžnost, ki se ji ne bi smel izogniti.

    Vse skupaj še malo zakomplicira dejstvo, da se besedica “lahko” v odstavku pojavi dvakrat – drugič, ko govori o možnosti konkurenčnih kandidatov poslancev oziroma poslanskih skupin. Glede druge rabe je očitno, da ne more pomeniti dolžnosti poslancev, kak zakrknjen logik pa bi lahko opozoril na dikcijo “prav tako pa lahko …” in zatrjeval, da naj bi drugi “lahko” učinkoval “prav tako” (=na enak način) kot prvi: da torej tako predsedniku kot poslancem podeljuje enako možnost. Taka razlaga po mojem mnenju ne bi bila ustrezna, za pomiritev zakrknjenih logikov – in pedantnih slovenistov – pa bi morda namesto “prav tako pa lahko” zapisali kot “poleg tega pa lahko“.

    10 KOMENTARJI

    1. Interpretacija je lahko takšna in drugačna, pomeni pa lahko zelo resne politične posledice. Zato se mi zdi o njej nihče resno v medjih ni razpravljal.
      In edini, ki bi lahko ali celo morali, pa bi to bilo glede na lastno vpletenost malce nehigiensko.

    2. Po drugi strani pa kako "lahko" v ustavi piše, da predsednik "mora" predlagati mandatarja, če tega ni na vidiku. Vendarle bi ustava potem morala predvideti varianto, ko predsednik sploh nima nikogar izbrati. Recimo, da mu vsak, ki ga vpraša, reče ne.

      (zdravapamet)

    3. Problem vidim bolj pri razlaganju predpisov kot pri njihovem pisanju. Predpisi po definiciji ne morejo biti perfektni, tako da so razlage v tem smislu nujno zlo.
      Problem pa je lahko, da tisti ki smo poklicani, da rešujemo te težave (pravniki), jih mnogokrat hkrati tudi sami produciramo. To me malo spominja na zdravnike v svetu brez bolnih.

    4. Hvala vsem za koristne in konstruktivne komentarje. (Edino prvega ne razumem docela, morda manjka kakšna beseda med "zdi" in "o njej".) Morda bo treba o tem konkretnem primeru, vsekakor pa o temi pravnega "dlakocepljenja" zapisati še kakšno daljše besedilo, a kratek odziv na dosedanje komentarje anonimnih ##1-5:

      #1: Res je, gre za pomembno vprašanje, zato bi o njem morali razpravljati. Po drugi strani pa je nerodno o njem razpravljati ob konkretnem primeru, ko se razprava prerado kontaminira s politiko.

      #2: Problem, ki ga opisujete, se lahko zgodi tudi v "prvem" krogu, ko ni dileme, da predsednik to "mora" storiti. Ali pa bi se lahko, če že gremo v skrajnost, v primeru volitev, če bi bile razpisane, pa nanje ne bi prišel niti en volivec. A s takimi nestvarnimi možnostmi ni treba izgubljati časa. Realna sta predvsem dva scenarija za težavo: a) da ni prepričljivega kandidata in vsi lahko le iščemo najbolj sprejemljivega; b) da se prepričljiv kandidat (=s predvideno poslansko podporo) pojavi, pa po mnenju predsednika ni povsem ustrezen. Ta problem gotovo obstaja (in ga doživljamo), a obstaja tudi v primeru, ko Državni zbor sprejme zakon, ki se predsedniku zdi protipraven, pa ga "mora" razglasiti.

      ##3-5: Problem prava ni, da težave producira, ampak da jih mora čim bolj dosledno in korektno razreševati, ko se pojavijo. Vem, da ste pisali o pravnikih, ne pravu, a za resne pravnike je eno povezano z drugim. V podrobnostih je hudič, pa pogosto ne zato, ker bi nek pravnik želel delati probleme, kjer jih ni, ampak zato, ker ima takšna ali drugačna razlaga lahko pomembno ali celo usodno različne posledice. Bomo izbiro ene ali druge prepustili samovolji tistega, ki drži v rokah največje krepelce, ali bomo stremeli k sistemu (pravne) določnosti, varnosti in predvidljivosti ter se mu skušali kar najbolj približati? (Pa pri tem, da ne bo pomote, ne mislim na predsednika republike, ki mu v tem oziru še zdaleč ne želim očitati slabe vesti.)

      Vem, bi bilo dobro o tem reči še kaj več. A zanikati pomen (in zaželenost) tovrstne pedantnosti bi pomenilo zanikati smiselnost pravnega sistema in tudi stvarnost pravnega/sodniškega odločanja, in to (skoraj) povsod po svetu.

    5. Zgornji stavek, 111. člena slovenske ustave, berem kot: "Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike "sme" (smeti) po ponovnih posvetovanjih …". Torej, sme (lahko) storiti točno to in nič drugega (predlaga drugega kandidata, istega kandidata, ne predlaga nobenega kandidata).

      Verjetno pa so pisci ustave pri predsedniku uporabili milejšo različico in zapisali "lahko", saj verjetno niso želeli zapisati bolj "ukazovalni" "smeti".

      problemi

    6. Problemi, po eni plati imate seveda prav. Le da se včasih posameznih odstavkov ne da brati povsem izolirano. Zamislimo si denimo razliko med naslednjima hipotetičnima primeroma:

      1. Preberete določbo, ki pravi:

      "Upravitelj foruma lahko vzpostavi vnaprejšnje moderiranje komentarjev pred objavo ali reden naknadni nadzor in brisanje neustreznih komentarjev."

      Če prav razumem zgornje komentatorje (ali vsaj večino njih), bi bilo to določbo treba brati tako, da upravitelju foruma dopušča eno ali drugo, a od njega nikakor ničesar ne zahteva.

      2. Kaj pa, če se izkaže, da je ta določba zgolj drugi odstavek člena, ki se v celoti glasi:

      "Upravitelj foruma skrbi za ustrezen mehanizem, s katerim preprečuje objavljanje sovražnega govora na spletnem forumu.

      Upravitelj foruma lahko vzpostavi vnaprejšnje moderiranje komentarjev pred objavo ali reden naknadni nadzor in brisanje neustreznih komentarjev."

      Kaj pa zdaj? Je drugi odstavek še vedno zgolj možnost, ali pa je izbira ene ali druge možnosti v bistvu obveznost z izbiro, s katero lahko upravitelj izpolni zapoved prvega odstavka?

      (Lahko tudi opazite, da v prvem odstavku ne piše "mora poskrbeti", temveč zgolj "skrbi", pa vendarle vemo, da odstavek določa obveznost.)

      Da se razumemo – ne mislim, da gre v tem primeru za kapitalno ali usodno napako predsednika, vsekakor pa gotovo ne za ravnanje v slabi veri. A vendarle, če se želimo čim bolj držati lastne ustave, potem si moramo zastavljati tudi takšna vprašanja. Omenjeni tretji odstavek ni edini odstavek 111. člena, ta člen pa ne edini člen ustave.

      Če ostanem zgolj pri členu – ta vključuje tudi prvi odstavek, ki določa, da predsednik republike Državnemu zboru predloži [predlaga] kandidata, pa četrti odstavek, ki nemara implicite predvideva, da je prišlo do drugega kroga glasovanja. (Če bi veljalo, da gre zgolj za možnost predsednika republike, potem bi se teoretično kaj lahko zgodilo, da drugega kroga sploh ne bi bilo.)

      Ta hip razprave nemara nima smisla nadaljevati. Ob kaki drugi neobremenjeni priliki pač! Upam pa, da sem vam dal vsaj malo misliti – ne zaradi trmoglavosti pravnikov, ampak zaradi labirinta rabe jezika in življenjskih okoliščin se je tudi ob "jasnih" izrazih včasih treba vprašati, kaj pravzaprav pomenijo.

    7. Takoj za tem, ko sem objavil zgornji post, sem si tudi sam rekel, to ne bo najbolje, si prebral zgolj en člen, tega pa se v pravu ne sme početi. Pričakoval sem kritiko in jo tudi dobil – na izpitu bi verjetno cepnil brez razmišljanja. 🙂

      Bom upošteval tvoj namig in ne bom nadaljeval razprave – besedo "razprava", v mojem primeru, jemlji zelo z rezervo – tudi zato, ker me glede prava "obremenjuje" neko drugo vprašanje. Če podam zgolj ključne besede: Ustava, presumpcija nedolžnosti, državni uradnik/funkcionar, pravnomočni obtožni predlog. Diskurz: Etika.

      Tudi "presumpcija nedolžnosti" se mi zdi na nek način paradoksalna, saj istočasno govori tudi o "presumpciji krivde", tožilstva namreč (tožilstvo toži po krivem ("kriva ovadba/tožba").

      Mogoče kdo pozna kakšen tekst, kjer bi to bilo obdelano s pravnega vidika?

      problemi

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.