Močno upam, da se bo spodnji predlog, ki ga je omenil prof. Pejovnik danes v intervjuju za Delo, uresničil še letos. Točno o tem je pisala Alenka na našem blogu že pored tremi leti: Zaposlovanje na Univerzi v Ljubljani. Hkrati bi bilo dobro, če bi rektorji sprejeti tudi izjavo, da se bodo kadrovske komisije res odločale glede na kvaliteto kandidatk in kandidatov. (Ena tipična zgodba: Konkurenca in izbor kandidatov po slovensko)
Druga prednost ali slabost univerz so njeni zaposleni. Na UL še vedno velja, da večina tistih, ki po diplomi in doktoratu ostanejo na univerzi, najprej postanejo asistenti, nato pa čakajo, da se izprazni »njihovo« profesorsko mesto. Kdaj bodo končno odprti razpisi?
Ali veste, kaj je resničen vzrok, da nimamo več odprtih razpisov? To, da od kandidatov zahtevamo, da že imajo habilitacije. To moramo odpraviti in na rektorski konferenci se na pobudo mariborskega rektorja resno pogovarjamo o tem, da bo delovno mesto odprto za vse, šele nato pa bo izbrani kandidat (lahko tudi tujec) opravil še habilitacijo.
Ali lahko to uredite univerze same?
Prav gotovo lahko štiri univerze, če bomo dosegli dogovor, to hitro uredimo. Mislim, da bodo vsi rektorji to podprli, čeprav se z novim rektorjem primorske univerze o tem še nisem pogovarjal, njegov predhodnik pa je bil temu naklonjen. (Vir.: Univerza ima težave s kakovostjo, a ne zaradi bolonjske reforme – Intervju z rektorjem UL prof. Stanislavom Pejovnikom – Sobotna priloga Delo.si)
Sam sem sicer še vedno prepričan, da brez odločnejših ukrepov, večje kvalitete na naših univerzah ne bo. Tule sta dva konkretna predloga: Treba bo preiti od besed k dejanjem! in Pet predlogov.
"Tudi na ravni univerze je bolonja prinesla marsikaj dobrega. Tako smo pred reformo imeli več kot 150 doktorskih programov, nato smo naredili temeljito prenovo in zdaj jih imamo le 22. Vsi so interdisciplinarni, velika večina je medfakultetnih. Študentom ponujajo izjemno široko paleto kvalitetnega doktorskega študija. Tuje univerze vabijo naše ljudi, da jim povedo, kako nam je to uspelo. Velika večina drugih univerz, s slovenskimi vred, ne verjame, da se to da narediti, da so se bile fakultete pripravljene odreči svojim doktorskim programom na račun univerzitetnega doktorskega študija."
Zaracunavajo pa se vedno vsaka svojo tarifo…
Ena izmed, verjetno neštetih, nepravilnosti na FF
http://www.finance.si/332044/Kaj-Slavoj-%C5%BDi%C5%BEek-svetovna-zvezda-dela-na-filozofski-fakulteti
Naj ne zveni v tonu cenzure, a predlagam, da razprave o tem "članku" tu ne razvijamo. Naj zadostuje, da avtorji ne ločijo osnovne razlike med delovnimi obveznostmi (1.) učitelja in (2.) raziskovalca brez pedagoških obveznosti. Filozofska fakulteta (in številne druge) imajo med zaposlenimi ene in druge. Raziskovalec svojo delovno obveznost opravi z raziskovalnim delom, katerega uspešnost je merljiva z objavami. Howgh 😉
Kje pa naj razpravljamo o tem članku?
A ni v interesu FF, da njihov najbolj ugleden raziskovalec posreduje svoje znanje študentom?
Glej, Finance implicirajo, da Žižek na FF ne opravlja tistega, za kar je plačan. To je preprosto očitna neresnica in pritlehna kleveta. Pika.
Kaj je v interesu FF, je druga zgodba in o tem je seveda smiselno razpravljati, vendar ne v povezavi z lažnivim kontekstom, ki ga vzpostavlja ta članek.
Ne vem, finance so povzele njegov lasten citat, ki ga je podal na tak ali drugačen način za več časopisov. "When people ask me why I don't teach permanently in the United States," Žižek remarked…, "I tell them that it is because American universities have this very strange, eccentric idea that you must work for your salary. I prefer to do the opposite and not work for my salary." Torej ne finance, ampak Žižek sam implicira, da na FF ne opravlja tistega, za kar je plačan. Onstran tega, pa tudi znaten delež njegovih publikacij nima nikjer navedene njegove pripadnosti/afiliacije FF.… Beri dalje »
Anonimni, še jaz, pa sem še "nedolžen", vidim besedo "to teach" v zgornjem besedilu. Torej, gospod Žižek evidentno ni primarno pedagoški delavec. To bi bilo neskladno z njegovo naravo!
(ZdravaPamet)