Odstrel volkov ne preprečuje škod

    Oktober je za volkove pomemben mesec: 1. oktobra se je  recimo odprla letošnja  sezona lova na volka, ki bo trajala do februarja 2012 in predvideva  odstrel dvanajstih živali. Odlok o tem, ki ga je izdal minister za okolje, je tako kot vsako leto objavljen v Uradnem listu; skupaj s podobnim odlokom za našo drugo drugo veliko zver, medveda – tega boste lahko letos lovili od 1. oktobra do 30. aprila prihodnje leto, potruditi pa se boste morali za eno izmed 63 živali, kolikor jih je predvidenih za sezonski odstrel.

    V Sloveniji po ocenah živi okoli 80 volkov. Društvo Dinaricum, ki je soizvajalec  najbolj relevantnih znanstvenih raziskav o populacijah volka in medveda pri nas , opozarja, da bo odstrel 12 živali lahko resno ogrozil stanje populacije:

    Ker lahko pričakujemo, da bo ob predlaganem poseganju v populacijo v več tropih prišlo do nadaljnjega rušenja njihove strukture, bo takšno poseganje zelo verjetno ogrožalo ugodno stanje populacije, saj mnogi izmed tropov ne bodo normalno delovali. (Društvo Dinaricum, Pripombe na Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, 6.9. 2011)

    Še več, Dinaricum opozarja, da je utemeljitev odloka strokovno povsem napačna. Odlok ministrstva tako navaja, da  populacija volkov v Sloveniji narašča in se prostorsko širi. V Sloveniji trenutno poteka ena resna raziskava oziroma monitoring volkov, projekt SloWolf (Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji (2010-2013)). Ta raziskava, ki je brez dvoma strokovno najbolj relevanten, če ne celo edini, vir podatkov o populaciji volkov, nasprotno ugotavlja, da se populacija ne širi, ampak na nekaterih robnih območjih celo upada.
    Odlok poleg tega predvideva odstrel volka na območjih, za katera monitoring SloWolfa kaže, da tam živijo le posamezne živali (npr. Logaška planota, Rakitna, Gorenjska) – v praksi torej  odstrel  dejansko pomeni dovoljenje za  iztrebljenje volka iz teh območij.

    Argument, da je slovenska politika  odstrela volkov nesmiselna,  pa je nedavno dobil še eno pomembno strokovno utemeljitev. Skupina raziskovalcev iz ljubljanske Biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove (M. Krofel, R. Černe in K. Jerina) je ta mesec objavila znanstveni članek Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalih.

    V njem postavljajo pod vprašaj temeljno predpostavko uradne politike upravljanja z zvermi: namreč, da je odstrel   volkov, s katerim vzdržujemo približno stalno številčnost populacije, učinkovit ukrep za preprečevanje škode, ki jo volkovi povzročajo v kmetijstvu (zaradi napadov na domače živali). A raziskovalci so prišli do prav nasprotnih rezultatov. Kljub temu, da je bil odstrel volkov v obravnavanem obdobju 1999-2009 znaten, 51 živali, in je predstavljal kar 82% razlog smrtnosti volkov, raziskava ni pokazala nobenega vpliva odstrela volkov na število škodnih primerov.

    Analiza odstrela volkov in števila škodnih primerov je pokazala, da sta parametra popolnoma neodvisna; višina odstrela ni imela statistično zaznavnega vpliva na obseg škod. … Pričakovanega učinka odstrela ni zaslediti niti, če primerjamo dve najbolj ekstremni leti v zadnjem času: po največjem odstrelu volkov med našo raziskavo (10 živali, leto 2006) je sledil do sedaj največji porast v številu škodnih primerov in količini izplačanih odškodnin, medtem ko se je po letu 2008, ko ni bil ustreljen noben volk, škoda celo nekoliko zmanjšala. (Krofel, Černe, Jerina, 2011)

    Če se je v zadnjih dveh desetletjih škoda zaradi volka povečevala, razlog temu ni povečevanje števila volkov. Razlogi so predvsem v povečevanju števila drobnice v življenjskem okolju volkov in neustreznem varovanju. Tako imenovan “trajnostni odstrel”, ki je osnovna predpostavka uradne slovenske politike do velikih zveri, zato v resnici ni učinkovit. Kot opozarjajo raziskovalci, je lahko njegov učinek celo nasproten:

    V več primerih so raziskovalci celo opazili, da je bil učinek odvzema volkov nasproten od pričakovanega – število škodnih primerov se je po odvzemu volkov še povečalo. Razlog za takšno povezavo, ki intuitivno ni pričakovana, je najverjetneje v socialnem sistemu volkov in mehanizmih, ki uravnavajo njihovo populacijsko dinamiko.(Krofel, Černe, Jerina, 2011)

    Skratka:  upravljanje z velikimi zvermi se mora premakniti iz senčnega področja čustvenih in političnih odločitev. Čas bi bil, da se konča vsakoletni ritual, ko ministrstva in agencije s kvazi-racionalnimi utemeljitvami barantajo, koliko medvedov in volkov bo odstreljenih, število pa utemeljujejo prek nekakšnih izračunov škode v kmetijstvu, ki naj bi jo s tem preprečili. Zgornja raziskava kaže, da so ti argumenti v večini primerov čisti blef.

    10 KOMENTARJI

    1. Čas je,da začnemo na volka drugače gledati.Ne samo škoda,škoda, škoda. Povečali so se tudi tropi drobnice, toda kdo jih pa še varuje?
      Politične odločitve o odstrelu pa so prav tipične za Slovenijo.

    2. Članek je pomemben, ker trdi, da celo iz vidika škode politika odstrela ni ustrezna. Se pa več kot strinjam s tabo, tudi zame je pomen obstoja velikih zveri (ali vseh divjih živali) bistveno širši od zgolj vprašanja škode.

    3. V tropih živijo ovce (tudi koze,…). Poznamo še črede (govedo, konji, bizoni,…). Volkovi pa ponavadi živijo v kadelih (šakali, hijene,…). Seveda na velikost populacije velikih zveri (predatorjev) vpliva velikost populacije žrtev (hrana). Število drobnice se v zadnjih letih v Sloveniji ni veliko povečalo zadnji leti prav nič. Je pa število ovc v Sloveniji 100 krat manjše kot na primer v Wellsu, ki je primerljiv s površino in številom prebivalcev Slovenije. In škodo na drobnici po velikih zvereh lahko razume samo tisti, ki drobnico redi in, ki ima ali je imel škodo. Številčnost populacije velikih zveri – možnost neskončnega ugibanja. Predlagam, da se zagovorniki velikih zveri in rejci drobnice redno srečujemo vsaj enkrat letno in medsebojno izmenjavamo izkušnje, podatke in kar je še koristnega za oboje (zagovornike in rejce), za ovce in za velike zveri.

    4. V pogovornem jeziku sta se izraza "trop" in "krdelo" vedno zelo jasno ločila. Če tega ne ločijo strokovnjaki ali celo SSKJ toliko bolj žalostno. Nikoli se ni uporabljal izraz "krdelo ovac" kakor tudi ne "trop volkov". Če so to pričeli uporabljati novodobni strokovnjaki oz. če to dopušča SSKJ toliko bolj žalostno. Dopustimo slovenščini nekoliko več preciznosti v izražanju.

    5. Iskanje na google.si da za "trop volkov" 3060 zadetkov, za "krdelo volkov" pa 2060. Rekel bi, da sta oba izraza podobno pogosta v uporabi.

    6. Luka, kar si napisal, je bullshit, dvigovanje megle in manipulacija. Zdaj pa napiši novi prispevek v skladu z novimi spoznanji, ki si jih dobil privatno. Lp, Tomaž Ovčak

    7. "upravljanje z zvermi" – kaj natančno pa se upravlja z zvermi?
      kakšna slaba slovenščina, res. ni čudno, da se še o čem drugem ne moremo sporazumeti, ko pa se izražamo tako šlampasto.
      primerjajte: "upravljati s premoženjem" in "upravljati premoženje".
      v prvem primeru imamo nekaj, kar upravljamo s premoženjem oziroma s pomočjo premoženja, v drugem pa, da nekaj pač upravljamo.
      in tu se hitro izkaže, da je "upravljanje z zvermi" idiotija, "upravljanje zveri" pa suženjski prevod iz angleščine. v slovenščini za živalsko populacijo skrbimo, jo nadziramo, je pa ne upravljamo, saj ni ekonomska kategorija, vendar no.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.