Vprašanje iz naslova je zastavljeno v duhu te objave, nanaša pa se na naslednjo težavo:

Scenarij A: Študent 1. letnika septembra končno izpolni pogoje za vpis v 2. letnik, pogleda po ne preveč (ali ne dovolj) visokih ocenah v indeksu in zavzdihne: “Hopla, tole je bilo pa težje, kot sem si mislil. Hja, če bi se tega zavedal že oktobra, bi študij drugače zastavil.”

Scenarij B: Absolventka potrka na učiteljeva vrata in ga pobara za nasvet glede podiplomskega študija v tujini. “Seveda,” učitelj navdušeno odgovori: “Poglejva si vaš življenjepis; kako so šli izpiti, ste sodelovali pri kakem fakultetnem projektu, kaj ste še kaj počeli poleg samega študija?” Absolventka se odhrka in prizna: “Veste, če sem povsem odkrita, nič kaj dosti. Saj vem, sedaj, ko me reči zanimajo, sedaj bi se kakšne tovrstne aktivnosti rade volje udeležila. Pred dvema, tremi leti pa …”

Vprašanje je nemara očitno (v bistvu celo upam, da vas z njim nisem že nadlegoval kdaj v preteklosti), a odgovor nanj izjemno pomemben: Kako študenta (na neboleč način) pripraviti do tega, da bi se študija in obštudijskih aktivnosti na pravilen* način lotil že takoj od začetka oziroma še pravi čas?

(*Besedo “pravilen” lahko po želji berete tudi v narekovajih – poanta ostaja enaka.)

Seveda se najde tudi lepo število izjem, a velik del študentov se vsaj na začetku najprej nekoliko uspava oziroma za odtenek preveč izgubi v prijetnejših priložnostih študentskega življenja. Se je v takem primeru mogoče izogniti učenju na lastnih napakah? Klasična svarila profesorjev in starejših kolegov o zahtevnosti študija, se zdi, ne zaležejo, ker se marsikoga dotaknejo šele takrat, ko je vsaj del priložnosti že zamujen. (Če študent iz scenarija A misli resno in do začetka 2.letnika v oktobru ne pozabi na svoje septembrske modrosti, potem ima še kar srečo.)

Če imate kakšno idejo, je bom zelo vesel. Oktober se bliža in z njim nova generacija študentov, ki lahko od študijskih priložnosti odnesejo več ali manj.

Naroči se
Obveščaj me
guest
13 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Moje mnenje je, da bi morali pozneje hodit študirat, po nekaj letih delovne dobe. Po takšni pavzi bi bil pristop čisto drugačen.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Kot bodoči študent opažam med svojimi bodočimi kolegi premalo zagnanosti.To pa je po mojem zaradi "obveznega" napredovanja v šolstvu, ki se odraža v nezanimanju do študija.Izvir težav je v gimnaziji oz. srednji šoli, kjer bi dijaki morali odkriti kaj jih resnično veseli.Po večini primerov se v tem obdobju učijo, hodijo na zabave in na to vprašanje pozabijo, dokler ne pride zadnji letnik pred vpisom na faks.Če bi dijaki pred tem ugotovili kaj jih veseli se s tem začeli ukvarjati v praksi in na podlagi uspešnosti in veselja do dela odšli tudi na primeren faks.In potem bi se študij, povezoval z… Beri dalje »

Smoki
Smoki
8 - št. let nazaj

Ne vem, morda študentom kar poveste zgodbico, ki ste jo razložili tukaj – nekaterim bo morda dala misliti, večini pa najbrž, vsaj nekoliko bolj dolgoročno, ne.

Sicer se pa zelo strinjam z Anonimnim #2. Šolanje bi morali urediti tako, da bi dali učencem / dijakom čim več možnosti, da odkrijejo in razvijajo stvari, ki jih zanimajo. Se pa zavedam, da je to lažje napisati kot udejanjiti, saj bo zelo veliko učencev v tej starosti imelo zgolj interese, ki so težko združljivi s šolskimi klopmi. 🙂

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Problem, ki ga opažam pri sebi, je, da mi pri 19 letih še ni bilo čisto jasno, kaj me sploh zanima. Tako da bi se kar strinjal s prvim komentarjem. Dokler nečesa ne počneš v praksi, ne moreš vedeti, ali te to zanima na daljši rok in ne poznaš vseh možnosti, ki jih nek študij ponuja. Obvezna dveletna delovna praksa med gimnazijo in študijem bi bila zanimiva, ampak bi jo verjetno študenti prej zlorabljali kot iz nje potegnili kaj koristnega. Za moje pojme je treba odgovor iskati v reformi gimnazijskega, pa tudi osnovnošolskega izobraževanja, ki bi moralo dosti bolj temeljiti… Beri dalje »

Smoki
Smoki
8 - št. let nazaj

Anonimni #3, to, da ti pri devetnajstih ni jasno, kaj te zanima, je povsem normalno. Če se sam vrnem nazaj v čas, ko sem bil v srednji šoli, mi je jasno, da bi najverjetneje med delovno prakso ugotovil samo, kaj me ne zanima, na pa tudi, kaj me. 🙂 Sploh pa tudi precej kasneje, ko si že v službi, lahko ugotoviš, da bi rad počel kaj drugega. Dejansko človeku ravno zamenjava področja lahko da novo energijo in elan. Je pa po mojem mnenju v Sloveniji velik problem, da je zelo težko narediti takšno spremembo, zamenjati službo, začeti nekaj novega. Čeprav… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Če smem še jaz nekaj dodati. Na 2) bi odgovoril takole. Jaz sem natanko vedel, kaj sem želel od svojega študija. In sem že na začetku točno vedel, kaj fizika je in kaj od mene zahteva. Na 1) pa bi dodal, da so mojo usodo krojili predvsem slabi učni programi, nedodelani predmetniki in nesposobni profesorji (pedagoško in znanstveno). Delo je tako postalo tovarniško. In tako dalje in tako naprej. Tako da bi samo namignil, da brez temeljnega kamna študija, to je programa in pedagogov, ni od študentov pričakovati čudežev ali posebnega "udejstvovanja" (večino časa bodo namreč preždeli za mizo v… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Anonimni…bodoči študent. V odgovoru na vaše vprašanje nisem odgovoril na bistveno vprašanje, ki ste ga zastavljali:"Kako prižgati študenta." Svetoval bi Vam čim boljša predavanja, v njih vložene čim več energije.Predvsem pa ohranite veselje do predavanj. Ljudje opazijo trud profesorja! Tako bodo študentje radi hodili na vaša predavanja in mogoče jim bo študij prirasel h srcu. Čeprav sem še vedno mnenja da si samo sam pišeš usodo, vam zagotavlajm da vaš trud ne bo šel v nič! Želim Vam čim več sreče, hkrati pa pozdravljam take želje iz ust profesorjev.V veselje mi je, da lahko nekaj malega prispevam v to šolstvo,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

@Matej: (1) v bistvu je vsak študent režiser svoje lastne usode; a (2) žal veliko študentov vsaj na začetku študija ne ve, kaj želijo in kako do tega priti.—–(1) Žal temu ni tako, četudi za nekega študenta ne velja napisano pod (2). Zgovoren primer je predstavil zgoraj ZdravaPamet. Nemalo študentom so določeni profesorji zapečatili usodo, brez kakršnega koli razloga. No razlog je potrebno iskati v patološkem stanju takšnega profesorja. Moje mnenje je da v Sloveniji študira občutno preveč študentov. Študij je postal v veliki primerih neke vrste socialni korektiv, saj omogoči mladim ljudem študentsko delo in koliko toliko znosno življenje.… Beri dalje »

samomobilnost
8 - št. let nazaj

Naslov prispevka v obliki vprašanja se zdi zanimiv in domiselen, tudi vprašanje, ki izvira iz dileme o tem, kako “prisiliti” študirajočega k resnem študiju že na začetku študija, se zdi na prvi pogled logično, vendar je očitno, da to vprašanje ne prihaja iz ust študenta… Kot ugotavljajo nekaj podobnega že komentatorji, bi odgovor bržkone šel v smer, da ne obstaja mehki način, kako študenta prisiliti k (bolj) resnemu študiju. Namreč, možna zunanja motiviranja v smeri študija v tujini, bolj verjetne službe na fakulteti ali v pravnih vodah ipd., delujejo zgolj s predpogojem, da je študent resnično (s poudarkom na resnično)… Beri dalje »

samomobilnost
8 - št. let nazaj

g. Matej, Če se sedaj nekoliko precizneje osredotočim na vaše poglede v zadnjem komentarju, kot tudi do neke mere pravilne domneve, da je bilo z moje strani lahko tudi kaj narobe razumljeno, je možno razmišljati na naslednji način. Imajoč v mislih scenarij A in B, kot vaša izhodiščna vprašanja, in vašo predpostavko, da govorimo predvsem o študentih, ki so se v študiju našli, potem profesor (ob tem seveda, da v prvi vrsti sam svoja predavanja odpredava čim bolje…), študentom lahko pojasni eno pomembno dejstvo. In to je, da jim (tako ali drugače..) da vedeti, da je dokončan študij za njih… Beri dalje »

Martin
8 - št. let nazaj

Uvesti je treba ssolnine. Seveda hkrati tudi sistem kreditiranja – saj imamo banke, ki skrbijo za nacionalni interes.