Mediji proti znanstvenikom, 4. del

    Medijska ofenziva se v času kislih kumaric nadaljuje. Tako smo bili včeraj na portalu 24ur (Se bo uresničil scenarij Planeta opic? – 24ur.com) znanstveniki spet predstalvjeni kot brezsrčni morilci ljubkih živalic. Prispevek novinar zaključi z naslednjim odstavkom:

    “Januarja 2013 bo pri nas v praksi zaživela tudi v Strasbourgu izglasovana Direktiva o poskusih na živalih, po kateri so natančno določeni nameni testiranj, jasno pa bodo zastavljene tudi nove meje, kaj dejansko so poskusi na živalih. Meja bo po novem postavljena že na sam vbod igle v telo. Ali se bo s tem dejansko zmanjšalo število poskusov, ki se kot sporna, a domnevno še vedno potrebna metoda preskušanja zdravil, ličil in podobnih izdelkov uporablja vse od 19. stoletja, in ali bomo zmožni stopiti na bolj humano pot brez nepotrebnega ogrožanja tako ljudi kot živali, bo pokazal čas.”

    Kot jaz razumem ta odstavek, hoče povedati, da je zdaj to področje neurejeno in se še vedno obnašamo kot v 19. stoletju ter znanstveniki za zabavo in lastno veselje pobijamo živali. Zares ne bi škodovalo, če bi ta novinar opravil domačo nalogo in si malo ogledal dejansko situacijo. Evropska direktiva, ki ureja področje dela s poskusnimi živalmi obstoja že od leta 1982, v lanskem letu je bila sprejeta samo nova direktiva. Kako popolnoma neinformiran je novinar pove enostavno dejstvo, da nova direktiva sicer zares zaostruje pogoje za delo s primati, pogoje za delo z laboratorijskimi glodalci pa v nekaterih smereh celo olajšuje. Predvsem pa bi pri vseh takšnih novinarskih prispevkih bilo dobro, če bi novinarji povedali, ali so tudi proti temu, da se zdravijo z zdravili. Vsaj po mojem mnenju bi morali vsi, ki tako kategorično nasprotujejo uporabi poskusnih živali odkloniti vsako zdravilo, ki ga pozna sodobna medicina, saj so bila prav vsa razvita s pomočjo raziskovalnega dela, ki žal, še vedno neizogibno potrebuje tudi poskusne živali, saj nam delo s celicami ali računalniškimi modeli ne more podati odgovorov, kako se obnaša živ organizem, sestavljen iz milijard različnih celic.

    Posledica takšnega novinarskega poročanja, kot smo mu priča v zadnjem tednu, pa so že vidne pri odzivih komentatorjev na forumu – eden prvih komentrajev pod tem člankom je bil: “Se mi kdo pridruži? Bomo testirali nove macole od 10kg naprej; na glavah znanstvenikov”.

    Je to namen neodgovornih novinarjev in urednikov? Narediti v javnosti sliko znanstvenika kot nekega brezsrčnega brutalneža, ki za zabavo pobija živali in se igračka z ustvarjanjem volkodlakov? Bodo novinarji potem tudi prevzeli odgovornost, ko bo prišlo do napadov na laboratorije in morda celo umorov znanstvenikov ali zdravnikov, kot se je že dogajalo v zahodnih državah?

    21 KOMENTARJI

    1. Z vsem se strinjam, razen z zadnjim. Pogosto berem komentarje, ki so še precej bolj "nasilni". Ljudje bi marsikoga tepli z macolami. Ampak to je bolj nekakšna reakcionarnost, ki niti ne izhaja iz pisanja novinarjev. Zato jaz ne bi krivil novinarje, če slučajno nek fanatik sabotira jedrsko elektrarno, ali farmacevtski laboratorij, ali karkoli podobnega. Tukaj rabimo dobro mero državne represije, policijo, ki bo te reči preprečevala. Zaradi mene novinarji lahko pišejo kar želijo, niso oni krivi za propad uma svojih bralcev. Dokler bo policija imela vodne topove, bo vse v redu…
      Bolj nevarno se mi zdi, ko v znanstveno skupnost pridejo fanatiki, in od znotraj rušijo stvari; na kvarkadabri jim pravijo "šarlatani". Zame je Jože Trontelj, na primer, po novem, fanatik.

      (ZdravaPamet)

    2. Zdrava pamet,
      ne morem se čisto strinjati s teboj. Jaz mislim, da tudi mediji v veliki meri oblikujejo javno mnenje (seveda se vedno najdejo fanatiki, ki delujejo po svoje in ne rabijo medijev za svoj fanatizem). Lep primer tega se mi zdi primerjava komentarjev (ravno tako na 24ur.com) pod prvim člankom o ustvarjanju človeško živalskih križancev (kjer so bili vsi komentarji zgroženi – in glede na to kako je bil članek napisan se strinjam da upravičeno), pod člankom, v katerem so bila navedena moja pojasnila za STA, pa je bilo kar precej pozitivnih komentarjev v stilu, aja, zato gre, ja zakaj pa ne potem. Se pravi, da je enostavno pojasnilo imelo kar precejšen vpliv.

    3. Mediji poskušajo ugajati svojemu občinstvu, zato se mu približujejo s subjektivnimi čustvenimi naboji in z interpretacijami, ki so nepoučenim ljudem ljubše. Meja je premaknjena že tako daleč, da se kot normalno sprejme tudi čisto napačna informacija in zavajajoče mnenje, da je le gledanost, branost ali poslušanost. Na tak način dobivamo tudi bolj in bolj nepoučeno občinstvo, ki se bo odzivalo le še na bolj senzacionalne novice. Ne vem kje se to konča, a kjerkoli se bo, bodo za to zelo krivi tudi novinarji in medijske hiše.

      Po drugi strani pa tudi znanost ni sama sebi namen in se nima pravice odklopiti od občinstva. Poglejte za primer Naso, kako vodi odnose z javnostjo. Na voljo so nešteti blogi, RSSji, videocasti, twitter računi znanstvenikov, misij, ni da ni. Mislim, da bi morala znanost, namesto da se pritožuje nad mediji, obvladovati javnost s svojimi obveščevalnimi kanali, ki jih v sodobnem času ni težko niti odpreti, niti voditi. Normalno je, da ljudje sprašujejo vprašanja, zato so nekateri postali znanstveniki. Ostali pa bodo odgovore, ki jih bodo razumeli, poiskali kjerkoli jih bodo našli. Če jih ne bo direktno ponudila ustanova, kjer delajo te raziskave, jih bo ponudil pa komercialni medij z vsemi svojimi slabostmi.

    4. ZdravaPamet, praviš: "Zaradi mene novinarji lahko pišejo kar želijo, niso oni krivi za propad uma svojih bralcev".

      Bojim se da je ta teza zelo nevarna/napačna. Med drugimi, tako tudi novinarji oziroma mediji "ustvarjajo" propadli um svojih bralcev. So kanal prek katerega se določene ideologije "zlivajo v um" posameznika.

      problemi

    5. "Bojim se da je ta teza zelo nevarna/napačna. Med drugimi, tako tudi novinarji oziroma mediji "ustvarjajo" propadli um svojih bralcev. So kanal prek katerega se določene ideologije "zlivajo v um" posameznika. "

      Ne, nisem mislil, da mi je vseeno v smislu, da lahko karkoli objavljajo in to imenujejo resnica. Govoril sem v kontekstu njihove neposredne krivde za "napad z macolami". Pač niso krivi tega. Če novinar nariše karikaturo znanstvenika, ki zbada miši in opice, trdim, da ima pravico, da to naredi. In če mi praviš, da bi novinar moral paziti, da ne bi koga "užalil" ali slučajno, posredno, povzročil "napad z macolo", ja, moram pač reči, da se s tem ne strinjam in bom najprej branil novinarjevo diskrecijo pri objavljanju stvaritev njegove uma. To ne pomeni, da se strinjam z objavljenim (vsebino) ali da mi je vseeno, kakšen kanal s svojimi propagandnimi objavami ustvarja. Pravzaprav zagovarjam bolj temeljit pristop: ustanovitev močne skeptične radiodifuzije, ki bo vnesla nemir v to demagoško novinarsko srenjo. No, kdo bo ustanovil televizijo Skeptik?

      (ZdravaPamet)

    6. Tale ideja s Kvarkadabra TV-jem je zelo dobra. Seveda je povezana s financami, amapk zelo dobra ideja. Upam, da se strinjava, da na taki TV ne bi smeli biti zapostavljeni humanistika in družboslovje.

      Glede novinarjev pa, OK imjo pravico narisati karikaturo znanstvenika, ki zabada miši in opice, s tem se strinjam, ampak:
      1. to ni korektno, objektivno podana informacija, ker s tem prikazuje znanstvenika, kot nekega "psihota" kateremu "prihaja" med tem, ko zabada uboge živalce.
      2. ker isti novinar, po službi skoči, do prve trgovine in si kupi dober zrezek, katerega brez najmanjšega moralnega predsodka -kar je tudi prav – speče in poje, pri tem pa pozabi, da je tudi to žival nekdo "zbadal".
      3. ker s tem namesto, da bi se resno pogovorili o dilameh, katere prinašajo znanstvene raziskave, stvar potisnemo na nivo "debata za šankom".

      Novinarji morajo biti družbeno odgovorni. S tem ne mislim, da ne bi smeli o čemur koli pisati, pravim samo, da morajo glede zapisanega premisliti, dobiti verodostojne podatke in ne služiti (v dobesednem pomenu) kateri koli ideologiji.

      problemi

    7. "Upam, da se strinjava, da na taki TV ne bi smeli biti zapostavljeni humanistika in družboslovje."

      No, seveda ne.

      Pri ostalih točkah pa mi pač ne ostane drugega kot da ti dam prav. Samo novinarji, okej, nočem posploševati, ne bodo sami pri sebi rekli: res, zdaj grem pa študirati fiziko, da bom kaj razumel, ali pa, zdaj bom vprašal profesorja tega pa tega, da mi razloži, za kaj gre. Novinar se usede za računalnik in si nekaj izmisli, če je treba. Saj zato je namreč plačan! In če se že želiva boriti zoper to, se je treba boriti organizirano, treba je pač UDARITI nazaj! (ne novinarje, ampak s svojo televizijo…)

      (ZdravaPamet)

    8. Ja, itak. En kvarkadabrovec vsake dve leti na zavodu za zaposlovanje, drug večni asistent, tretji nomad po alpskih inštitutih … Vi bi pa še televizijo, fantje 😉 …

    9. Zdrava pamet,
      se vedno se ne morem strinjati s teboj. Novinarji so (bi morali biti) odgovorni za svoje delo, ker oni so ustvarjalci javnega mnenja. Mediji imajo v današbnjem času hudičevo veliko moči. Nekaj drugega je karikatura, nekaj pa članek, ki izgleda kot povsem resen in verodostojen članek. Ce bo nek novinar na portalu RTVSLO ali na 24ur.com napisal, da "cigani kradejo po dolenjskih vaseh otroke in jih potem kuhajo v golazu" (cigani sem napisal namenoma v kontekstu) kot povsem resno novico, bo tak novinar skoraj zagotovo delezen vsaj kritik če ne česa hujšega. Prav tako, če bo napisal, da se je to zgodilo npr. v Mirni Peči in bodo potem razjarjeni domačini šli in razdejali romsko naselje, bo verjetno vsaj delno odgovornost novinarja. Zato se mi zdi, da je povsem enako, če v svojem članku piše, da so znanstveniki brezsrčni nasilneži, ki za lastno zabavo pobijajo živali in ustvarjajo pošasti, in s tem navede kakšnega fanatika, da bi šel uničevat laboratorije.

      In še glede zadnjega komentarja – veš, včasih je obstojalo nekaj, čemur se je reklo novinarska etika in novinarska odgovornost, in to je bilo ravno to, kar si napisal, da ne smemo pričakovati od novinarjev – da so šli in novico (sploh če niso poznali tematike), običajno pa je to veljalo za vsako novico, preverili pri dodatnem, kompetentnem ali strokovnem viru. Na primer, če bi novinar dobil novico, da je nekdo naredil poskus pri katerem je voda potovala z nadsvetlobno hitrostjo, je šel ravno k profesorju fizike in preveril, ali je to res in ali je to sploh mozno, in nek kompetenten profesor fizike mu je lahko razložil da to ni mogoče. Danes pa so novinarji prepričani, da vse vedo in jim ni treba ničesar preverjati (ta primer z vodo in svetlobno hitrostjo pa sem izbral, ker se je pred leti res zgodil v enem od naših časopisov – objavljeno brez preverjanja seveda).

      Sicer pa ideja o kvarkadabra TV ni slaba, ampak poleg financ bi znal biti problem tudi dobiti/narediti dovolj programa. Televizija vseeno zahteva veliko časa in programa 🙂

    10. Novinarji so tudi produkt sistema in sistem je tisti, ki sam sebe usmerja v tak senzacionalizem. Težko bi bilo pričakovati, da bi novinarji (ali kdorkoli drug) bili neka posebna skupina, ki ne bi bili dovzetni za njegov vpliv.

      Me ima da bi rekel: ne, včasih ni bilo nobene novinarske odgovornosti in etike, ampak je bil komunizem.

      Idejo o KvarkaDabra TV podpiram in pomoje bi se materiala v znanostih našlo še in še. Pravzaprav bi se tudi brez televizije dalo objaviti kake posnetke.

    11. @Luka: "Ja, itak. En kvarkadabrovec vsake dve leti na zavodu za zaposlovanje, drug večni asistent, tretji nomad po alpskih inštitutih … Vi bi pa še televizijo, fantje 😉 …"

      Fantje kvarkadabrovci, v prave šole bi hodili pa ne bi bilo tako.

      Šalo na stran. Ideja je dobra. Sicer obstajajo tuji programi, ampak, če bi se našla sredstva in posamezniki, ki bi znali ustvariti dober program bi jo z veseljem spremljal.

      Zopet šala: nič ne bom skromen, javim se za urednika družboslovja:). Luka ti imaš lahko humanistiko čez.

      @kren: "Novinarji so tudi produkt sistema in sistem je tisti, ki sam sebe usmerja v tak senzacionalizem."

      To imaš povsem prav. Živimo v družbi spektakla, senzacije, različnih presežkov, fascinirajo nas velike stvari, rekordi (idiot, ki preplava Amazonko, kreten, ki smuča z Mont Everesta …), bolj kot ne šund, instant informacije.

      Mogoče bi te samo "popravil", glede tega da je "komunizem bil", žal ne, ta šele ima priti, če bo bog le dal sreče in pameti.:)

      problemi

    12. Kvarkadabra tv že mogoče, ampak bojim se, da ga tisti, ki bi radi tolkli z macolami, ne bi gledali.

      Že če pogledamo program Discovery channela, se je v nekaj letih premaknil precej v smer senzacionalizma in šokiranja in oddaj, ki spominjajo na resničnostne šove, za poljudno znanost pa ostane bore malo.

    13. Se mi zdi, da je na televiziji problem tudi material. Če želiš naredit kvaliteten enourni program ni dovolj en dan/teden snemanja, kot za resen raziskovalni članek ni dovolj ena ura iskanja po spletu.

    14. Televizija je verjetno res preambiciozen projekt. Mislim pa da ne bi bilo večjih težav narediti enourne oddaje, ki bi se lahko predvajale na RTV SLO in ki bi na primeren način, v slovenskem jeziku (nujno slovenski jezik), predstavile naravoslovno znanost, humanistiko in družboslobje. Zgodovinski pregled in pa poudarek na razlagi dognanj naštetih.

      Ali pa nekaj podobnega kot imajo na HTV-ju, oddajo "Na rubu znanosti" (ne skačite v luft, govorim o formatu:)), kjer bi voditelj vabil različne znanstvenike, filozofe, sociologe, kulturologe, …, ki bi na nek kvaliteten način predstavili dognanja s področja njihovega raziskovanja/razmišljanja.

      problemi

    15. Ena taka oddaja (Ugriznimo znanost) zdaj (po večletnem popolnem molku glede znanosti na nacionalni TV) celo obstaja, je pa res da je v zelo slabo gledanem terminu (ob 18.00, ko veliko ljudi še nima časa prižgati televizijo), pač v duhu odnosa naše družbe do znanosti. Na BBC je na primer njihova (zelo kvalitetna) znanstvena oddaja Horizont na sporedu v "prime-time" ob 21.00!

    16. Kar se tiče novinarskega poročanja v zvezi z znanostjo, smo na forumu navedli že več absurdnih primerov (od navedb novinarja, da se utegne Zemlja v naslednjih 100 letih segreti do povprečja temperatur na Veneri, če ne bodo zmanjšane emisije CO2, pa do prispevkov, ki kujejo v zvezde šarlatana, ki meni, da je vesolje brezčasno).

      V zvezi z oddajo na nacionalki: Termin ni toliko problematičen, saj si je moč ogledati (vsaj s slovenskih IP-jev) oddaje na spletu.

    17. Pred leti je Sašo že izbiral voditelje na uradni avdiciji za oddajo po njegovih in KKD scenarijih na RTVSLO, pa je kasneje zadeva (brez dodatne obrazložitve iz njihove strani) padla v vodo.

    18. @Luka: "Pred leti je Sašo že izbiral voditelje na uradni avdiciji za oddajo po njegovih in KKD scenarijih."

      Ja no, potem scenarij že obstaja, torej je potrebna samo, kot si nekje zapisal "nekoordinirano zahtevati iz zelo različnih strani" uvrstitev takšne oddaje v program RTV SLO.

      problemi

    19. Gregor, imaš prav in navajaš povedne zgodbe, čeprav seveda velja stara resnica, da kot povsod tudi pri novinarstvu ne smemo metati vseh v isti koš. Eni se spoznajo na svoje področje, znajo – na ustrezen način – za komentar ali pojasnila prositi strokovnjake in si za pripravo kakovostnega prispevka vzamejo čas. Pri drugih pa se kdaj zdi, da pokrivajo (po želji ali potrebi?) teme, ki jih ne razumejo, ali pa da v lovljenju vedno nadležnih rokov iščejo bližnjice, ki pogosto pomenijo nekritično zanašanje na tuje vire ali zatekanje k pavšalnim "resnicam".

      Sam sem, trkam na les, do sedaj z novinarji večinoma imel zelo dobre izkušnje. Če odmislim občasne neposrečene poskuse poizvedovanja prek e-pošte, so bili stiki in intervjuji korektni, le glede ustreznosti tem za gosta (in obratno) so včasih preveč optimistični.

      Kar se tiče brezupnih komentarjev opisane vrste, ki na popularnih spletnih novičnikih včasih celo prevladujejo, pa se sam tolažim z mislijo (pa naj drži ali ne), da je vzorec že bayesijansko kontaminiran: da se ob doseženem "slovesu" komentarjev za komentiranje odločajo le še tisti, ki jih tako brezplodno zbadanje zabava, večina normalnih bralcev pa se jim izogiba. Ko vidim pod kakim člankom pet tovrstnih žolčnih in hujskaških komentarjev, torej pomislim na vse tiste stotine ali tisoče bralcev, ki takih neumnosti niso pisali.

    20. Matej,
      tudi jaz sem imel do sedaj v glavnem same dobre izkušnje z novinarji, s katerimi sem delal in ne mečem vseh v isti koš, a zagotovo sva imela oba samo stike s tistimi novinarji, ki preverjajo kar napišejo in so odgovorni do svojega dela. Težava pa je, da so po mojem mnenju (lahko da se motim ampak vsakodnevno poročanje me vsekakor prepričuje v to smer) takšni novinarji v manjšini. Če se vrneva na konkreten primer človeško živalskih zarodkov – kot mi je znano je edina medijska hiša v celotni Sloveniji, ki je pred objavo preverila, kaj je s to senzacionalistično novico iz Daily Maila bilo Delo (ki je na žalost kot vem tudi še edina medijska hiša, ki ima posebno uredništvo za znanost). Naslednji dan smo o tem govorili še na RTV Slovenija (kjer so en dan prej že objavili novico povsem nekritično), vsi ostali mediji (z izjemo Siol-a) pa se sploh niso potrudili karkoli preveriti, ampak so povsem nekritično objavili popolno izmišljotino (deli objave so bili namreč čista izmišljotina – npr. tisto, da so s človeško spermo oplojevali živalska jajčeca).

      Vendar v konkretnem primeru človeško-živalskih zarodkov ne krivim toliko samih medijev in novinarjev pri teh medijih, temveč predvsem Slovensko tiskovno agencijo (STA); državno agencijo, plačevano z davkoplačevalskim denarjem, ki naj bi skrbela za prenašanje verodostojnih novic, ki je nekritično povzela novico iz tabloida Daily Mail. To pa se mi zdi hudo problematično in po mojem mnenju bi moral za takšno neumnost v takšni agenciji tudi nekdo odgovarjati.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.