Britanski znanstveniki ustvarili pošasti

    Včeraj je po Sloveniji zaokrožila novica, da so britanski znanstveniki v skrivnih laboratorijih tajno ustvarili križance med človekom in živalmi (ki nas bodo zdaj vse pojedli – teh zadnjih par besed sem dodal sam, ampak precej ljudi je to novico tako razumelo). Ampak za kaj pri celi stvari sploh gre?
    Leta 2008 so v Veliki Britaniji zakonsko dovolili poskuse, pri katerih bi ustvarili nekakšne himere, kombinacijo človeških in živalskih celic. Čeprav se na prvi pogled, pod vtisom holivudskih filmov, takšne raziskavo zdijo grozljive, so daleč od tega, kar v zadnjih dneh poročajo nekateri senzacionalistični mediji. V preteklih letih so britanski znanstveniki ustvarili približno 150 takšnih kombinacij človeških in živalskih celic. Vendar pa to niso zarodki, iz katerih bi lahko ustvarili kakšna bitja iz znanstvenofantastičnih filmov. To, da bi živalsko jajčno celico oplodili s človeško semenčico (in obratno; človeško jajčece oplodili z živalsko semenčico) je popolnoma nemogoče. Vsi vemo, da to v naravi ni mogoče, in enako nemogoče je to narediti v laboratoriju. Brez tega, da se spuščamo v biokemijske podrobnosti, se huda in vsakomur razumljiva ovira pojavi takoj na začetku takšnega procesa zaradi različnega števila kromosomov (nosilcev dedne snovi, DNK) pri različnih živalskih vrstah. Ob različnem številu kromosomov, ki bi prišli iz semenčice in jajčeca, se takšno oplojeno jajčece že ob prvi delitvi ne bi moglo pravilno razdeliti in bi zato propadlo. Kar so v preteklih letih poskušali britanski znanstveniki je ustvariti zarodke z uporabo živalskih jajčnih celic, v katere bi prenesli celoten genski material (celoten genom) iz ene odrasle človeške celice. Gre za podobno metodo, s kakršno je bila leta 1996 klonirana ovčka Dolly in kasneje še več drugih vrst sesalcev. Namen teh raziskav je dvojen – bolj natančno spoznati razvoj zelo zgodnjega zarodka in ugotoviti, ali bi bilo na takšen način mogoče pridobiti embrionalne matične celice, ki bi se nekoč v prihodnosti lahko uporabile za zdravljenje različnih bolezni pri ljudeh. Ker pri tej metodi iz živalske jajčne celice najprej odstranijo njeno jedro, nato pa vanjo vstavijo jedro človeške celice (ne semenčice temveč odrasle celice), ima tako umetno ustvarjen zarodek dejansko celoten genom človeka in ni mešanica genetskega materiala živali in človeka. A tudi takšni zarodki se po zdaj znanih spoznanjih ne morejo razviti. Vse do sedaj narejene raziskave ( s kombinacijo jajčne celice in odraslega celičnega jedra različnih živalskih vrst npr. ovce in krave, psa in dihurja) so pokazale, da se takšni zarodki razvijejo največ do velikosti 8 celic, nato pa propadejo. Ko je zarodek sestavljen iz osmih celic se mora v jedru njegovih celic namreč prvič aktivirati genom (ki je pred tem neaktiven) in ta aktivacija se ne more zgoditi v jajčni celici druge vrste kot tiste, iz katere je tudi genom. Zaradi tega je (vsaj zaenkrat) popolnoma nemogoče, da bi ustvarili nekakšno himero, kot jih poznamo iz filmov in znanstvenofantastičnih romanov, tudi brez zakonske omejitve, ki jo imajo v Veliki Britaniji in sicer da morajo vse tako ustvarjene zarodke z mešanjem človeškega dednega materiala in živalske jajčne celice uničiti najkasneje v 14 dneh. Seveda pa se ob takšnih raziskavah porajajo številna etična in filozofska vprašanja, kot je npr. vprašanje ali je tako ustvarjen zarodek človeški zarodek, na ta vprašanja pa bo morala odgovoriti širša družba.