2 KOMENTARJI

  1. V polinkanem prispevku se pojavlja tudi tale odlomek:

    "Testing and following children for years is not, as Georgetown's Abigail Marsh says, a simple thing to do. They tend to drop out, move away, disappear. But Raine lucked into a major source of data. In the late 1960s, the World Health Organization had started a project to closely follow about 1,800 children on Mauritius, a small island nation in the Indian Ocean. The nice thing about remote islands: People don't tend to move away and disappear."

    Izpostavljam ga v povezavi z Raziskavo št. 9 Inštituta za kriminologijo pri PF z naslovom "Kriminalna prevencija in osnovnošolski otroci". Tudi v tem primeru je šlo za longitudinalno raziskavo, katere namen je bil napovedovanje kriminalitete, ki pa se je začela že leta 1955! Za primerjavo je zanimiva je tudi velikost vzorca – začeli so s sociometrično anketo med vsemi otroki drugega razreda ljubljanskih osnovnih šol – 2615 učencev in njihovih učiteljev, ki so jih opazovali sedem let in izpolnjevali obrazce o vedenjskih problemih, učnem uspehu ipd… Od 2615 otrok jih je bilo 945 ocenjenih za problematične, za 137 pa so ugotovili, da so bili v obdobju 1955-1962 zavedeni kot storilci kaznivih dejanj. (navajam podatke iz povzetka raziskave).

    Sicer pa v kontekstu problematike v polinkanem prispevku priporočam tudi ogled tele predstavitve na Ted talks: http://www.ted.com/talks/jim_fallon_exploring_the_mind_of_a_killer.html

    Glede psihopatov pa še posebej priporočam tudi obe Harejevi knjigi – Without Conscience: The Disturbing World of the Psychopaths Among Us iz leta 1999 ter novejšo iz leta 2007 Snakes in suits: When Psychopaths Go to Work. Ter seveda tudi dokumentarec in knjigo: http://www.thecorporation.com/ , ki lepo poveže psihopatijo in dominantno družbeno organizacijo v obliki pravne osebe preko t.i. "psychopathy checklist" (v povezavi s to problematiko tudi sam čakam na eventualno objavo članka v tuji kriminološki SSCI reviji – sicer že več kot leto dni (vmes pred 3 meseci tudi popravki na komentarje 3 recenzentov, od takrat pa spet nič), iz česar je moč sklepati, da so izgledi za objavo relativno slabi 🙁 – Mimogrede, v zvezi z objavami v tujini bi bil kakšen zapis o lastnih izkušnjah/priporočilih/namigih s strani dr. Accetta zelo dobrodošel…

    Če se vrnem k tematiki iz polinkanega članka, bi o njej kaj več vedel povedati tudi dr. Dolenc, če se bo kaj oglasil.

  2. Take raziskave se sicer slišijo zelo "fancy" ampak v resnici pa smo še zelo daleč od tega, da bi tako dobro poznali povezave med strukturo in delovanjem možganov, da bi lahko delali zaključke in otrokom napovedali, da bodo kriminalci. fMRI preiskava, ki je v zadnjih letih zelo popularna, je dejansko veliko premalo specifična in natančna, da bi kdorkoli lahko na osnovi takih raziskav trdil, da bo nek otrok postal kriminalec. Mislim, da se tukaj giibljemo na zelo nevarnem podrocju, ko bi lahko ljudi zaceli povsem neupraviceno obsojati, da bodo postali kriminalci.

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.