Sporazum o izmenjavi informacij in spremljanju terorizma


    POVZETEK. V torek je bil podpisan sporazum med Slovenijo in ZDA o izmenjavi informacij o terorizmu. Slovenski informacijski pooblaščenec je v mnenju septembra 2010 zapisal, da sporazum niža standarde varovanja osebnih podatkov, je v neskladju z zakonom o varstvu osebnih podatkov in morda v neskladju z ustavo. Ali je dejansko podpisani sporazum upošteval te pripombe?

    1. Zunanji minister Žbogar je v torek v ZDA podpisal »sporazum o izmenjavi informacij in spremljanju terorizma«; besedila sporazuma na spletu nisem našel, kratka obrazložitev na strani MZZ se glasi, da gre za sporazum, »ki ga ZDA sklepajo z vsemi državami udeleženkami programa visa waiver.« (*) Natančneje. Gre za sporazum o izmenjavi informacij o terorizmu, katerih institucionalni nosilec v ZDA je Terrorist Screening Center (TSC, deluje v okviru agencije FBI), ki vodi centralno bazo podatkov o terorizmu – Terrorist Screening Database (TSDB). Njena konstitutivna podlaga je predsedniška direktiva G.W. Busha iz l. 2003 (Hspd-6), na uradni »Pogosto zastavljena vprašanje« strani agencije FBI je njena funkcija opisana takole:

    Why was the Terrorist Screening Database (TSDB) created?Prior to the creation of the TSDB, information about known or suspected terrorists was dispersed throughout the U.S. Government and no one agency was charged with consolidating it and making it available for use in terrorist screening. Under Homeland Security Presidential Directive (HSPD) 6, the Terrorist Screening Center (TSC) now provides “one-stop shopping” so that every government screener is using the same terrorist watchlist—whether it is an airport screener, an embassy official issuing visas overseas, or a state or local law enforcement officer on the street. The TSC allows government agencies to run name checks against the same comprehensive list with the most accurate, up-to-date information about known and suspected terrorists. Who gets included in the TSDB? Per HSPD-6, only individuals who are known or reasonably suspected to be or have been engaged in conduct constituting, in preparation for, in aid of, or related to terrorism are included in the TSDB. (*)

    Kako je TSC povezan z našim sporazumom? Na straneh vlade ZDA pojasnjujejo, da TSC tesno sodeluje z zunanjim ministrstvom ZDA, ki vodi pogajanja za sklenitev sporazumov o izmenjavi informacij o teroristih. Julija 2010 je bilo sklenjenih 18 takšnih sporazumov s tujimi partnerji:

    As of July 2010 the Department of State and the Terrorist Screening Center have concluded non-binding arrangements or formal agreements with 18 foreign partners encompassing commitments for the reciprocal exchange of terrorism screening information. The Terrorist Screening Center provides our foreign partners with access to a subset of the Terrorist Screening Database in exchange for a list of known or suspected terrorists from our foreign partner. The State Department leads the diplomatic outreach and conducts negotiations the Terrorist Screening Center.(*)

    Kateri so ti tuji partnerji? Natančnega seznama mi ni uspelo najti, v principu pa so to »običajni osumljenci« – ZDA prijateljske države, od Velike Britanije naprej. Edino besedilo sporazuma, ki sem ga uspel najti, je sporazum o izmenjavi informacij o teroristih med ZDA in Madžarsko iz l. 2008. Dokler ne vidimo našega sporazuma, verjetno lahko sklepamo, da bo podoben temu. 2. Zakaj se mi sprejetje tega sporazuma ne zdi samoumevno? Prvič, glede njega je imel pomisleke naš informacijski pooblaščenec, ki je zapisal, da sporazum znižuje standarde varstva zasebnih podatkov, ki veljajo v Sloveniji. Septembra lani (2010) je IP izdal »Mnenje glede Osnutka sporazuma med RS in ZDA o izmenjavi informacij o spremljanju terorizma«. Ena izmed ključnih pripomb IP opozarja, da sporazum morda ni samo v neskladju z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ampak tudi v nasprotju z ustavo:

    Prav tako je z našega stališča sporna določba v istem stavku,da cit. »lahko ustrezni nadzorni organi ali pristojne organizacije le obvestijo pritožnika, da je bil opravljen nadzor in ne morejo niti potrditi niti zanikatir da so bile pritožnikove informacije predmet obdelave z namenom, da se pošljejo drugi pogodbenici tega sporazuma«. Informacijski pooblaščenec oz. državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov je namreč glede na določbe 56. člena ZVOP-1 dolžan prijavitelja obvestiti o vseh pomembnejših ugotovitvah in dejanjih v postopku inšpekcijskega nadzora, zato menimo, da citirano besedilo prekomerno posega ne le v z zakonom dosežene standarde varstva osebnih podatkov posameznika, temveč tudi v ustavno pravico posameznika iz 38. člena Ustave RS. po kateri ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.(*)

    Dikcija, da ne morete nikakor izvedeti, ali so bili vaši podatki poslani TSDB (»nadzorni organi … ne morejo niti potrditi niti zanikati«) se vsaj meni sliši ZELO neprijetno. Mimogrede, enako je zapisano v omenjenem madžarskem sporazumu:

    … shall be strictly prohibited … disclosure of any information regarding whether or not individual is the subject of terrorist screening information provided under this Agreement. (*)

    Kar nekoliko kafkovsko, ne? Organ ima pravico enostavno molčati o tem, ali ste predmet terorističnega »screeninga«. Seveda pa ima ta screening za vas zelo realne posledice, četudi proti vam ni sprožen noben sodni postopek – najmanj velike težave pri potovanjih z letalom … Informacijski pooblaščenec v svojem mnenju torej izraža resne pomisleke, predlaga spremembe, in celo črtanje nekaterih delov predlaganega sporazuma (»tretjega stavka drugega odstavka 7. člena«). Vprašanje, na katerega kratko sporočilo za javnost MZZ ni odgovorijo je: ali je podpisani sporazum upošteval pripombe slovenskega IP? 3. Nazadnje omenimo še širši kontekst, v katerem se sklepanje proti-terorističnih sporazumov z ZDA pokaže več kot neproblematično. Wikileaks depeše veleposlaništev ZDA so razkrile, da so številne tesne zaveznice ZDA imele velike teževe pri sklepanju tega sporazuma. Depeša veleposlaništva ZDA v Berlinu iz l. 2009 npr. razkriva zaskrbljenost ameriških diplomatov, da vladna Liberalna stranka nasprotuje sporazumu:

    In particular, a FDP-led Justice Ministry could well complicate implementation of the bilateral Pruem-like agreement, prevent negotiations on a HSPD-6 terrorist screening data sharing arrangement, and raise objections to U.S.-EU information sharing initiatives.(*)

    Še bolj znani so Wikileaks dokumenti (08STOCKHOLM748), ki kažejo na zadrego Švedske vlade, ki svoji javnosti ni upala priznati, da z ZDA sklepa takšen sporazum. Tajno so se pogajali, če bi lahko ostali v Visa Waiver programu, ne da bi sprejeli sporazum, kakršnega je ta teden podpisala Slovenija:

    SUMMARY: Meetings between the HSPD-6 terrorist screening information negotiation team and the Swedish MOJ and MFA reveal that the current Swedish political climate makes any formal terrorist screening information agreement highly difficult. Existing informal arrangements are working well, according to Swedish officials, who asked whether the status quo would satisfy future requirements under the Enhanced Visa Waiver Program. End Summary. (*)

    Podobnih zgodb je še več. Enostavno se mi zdi, da moramo biti državljani na take zadeve pozorni in ne pustiti, da gredo tako brez refleksije mimo nas. Prvič, zadnje desetletje nas je prepričljivo naučilo, da nasprotje benevolentna država – zlonamerni teroristi, ni tako absolutno, da bi brez pomisleka opravičevalo vse ukrepe, ki si jih država zamisli v imenu naše varnosti pred terorizmom. Drugič, politčno se morda res zdi, da je podpisovanje takšnega sporazuma z »dobrim« Obamo nekaj čisto drugega, kot bi bilo z Bushom. Toda, ali so bile kršitve človekovih pravic v imenu proti-terorizma v novi administraciji resnično odpravljene? Evropa (in Slovenija) bi morala imeti tu precej bolj načelno, in hkrati realistično, stališče.

    3 KOMENTARJI

    1. Dela sporazume mimo EU? Dobro saj je tudi EU najbrž že pristala na Bushevo zahtevo. To je itak kršenje veljavne evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Pa kaj bi rekel predsednik. Se bo sedaj kdo pritožil svojemu predstavniku v EU. Ja še ena laž. Evropski komisarji, ves čas govorijo o temeljnih človekovih pravicah, zapisanih v Evropski ustavi, ki naj bi ljudi varovala pred zlorabami. He, he spet nateg. Je kdo sploh to prebral? Ko natančno preberete besedilo ustave, ugotovite, da ste upravičeni zgolj do tistega, kar je izrecno zapisano v posameznih določilih. Nikolo pa vam ne bo noben povedal, da so lahko vse pravice ukinjene, če tako terjajo interesi Evropske unije. Tale Žbogar nam je spet dal dodaten kamen okoli vratu nam utopljencem, da bomo še prej potonilo kot ja to napisan po načrtu.

    2. Boš prišel. Samo na letališču, če te bodo nagajal in težil moraš takoj sklicat novinarsko konferenco. Ampak čimveč jih mora biti tam. Trije novinarji bodo premalo. Množica jih mora biti. Birokrat se množice bojijo.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.