Quango bi lustriral Filozofsko fakulteto

    Ministrstvo za pravosodje ima Sektor za popravo krivic in narodno spravo. Iz zgodovinskega dela tega sektorja je vlada l. 2008 ustanovila javni zavod Študijski center za narodno spravo. Inštitucija je torej dokaj tipičen primer tega, kar Britanci imenujejo quango (quasi NGO, ali kvazi nevladna organizacija).

    Naš quango je sodeloval pri pripravi poročila, ki ga je naročila Evropske komisija, z naslovom The memory of the crimes committed by totalitarian regimes in Europe. S končnim predlogom poročila (nosilec njegove priprave je španski inštitut IPP) slovenski sodelavci niso povsem zadovoljni, zato pred sprejemom v Evropskem parlamentu predlagajo določene korekture. Zaenkrat so javno objavljene na tem linku, ena od pripomb pa se glasi:

    Page 345., Slovenia, ADD: There are still historians lecturing at universities who previously operated as instruments of the Communist Party, such as involvement in the Historical Commission in the Central Committee or those who advocate only a slightly modified historiography of the previous regime. Of course, these historians educate teachers and other professors (glorification of NOB, denial of communist crimes during W.W. II. etc.) The curricula are inadequate. The new curricula in 2008 solve the issue by using thematic sections, but they were only introduced in secondary schools and not in primary schools.

    Quango torej trdi, da je akademsko poučevanje zgodovine pri nas neustrezno, to pa naj bi bilo zato, ker jo poučujejo s komunizmom kontaminirani univerzitetni učitelji. Ti glorificirajo NOB in zanikajo komunistične zločine.
    Tako odkritega napada na akademsko neodvisnost in implicitnega poziva k lustraciji iz strani vladnih ali kvazi-vladnih inštitucij se skoraj ne spomnim. Proti njemu je danes protestiral profesor Božo Repe, zgodovinar na Filozofski fakulteti UL (Odprto pismo Borutu Pahorju, Alešu Zalarju in Gregorju Golobiču, Dnevnik 15.1.2011); v pismu po moje povsem upravičeno pričakuje, da se o nesramnem izletavanju svojega quangoja izreče vlada.

    3 KOMENTARJI

    1. Tudi s spravo se po mojem nikjer drugje ne ukvarjajo toliko kot pri nas. Zdela bi se skoraj kot dimna zavesa, če ta gonja ne bi delala take nepopravljive škode. Zdi pa se mi tudi, da tako preizpraševanje zgodovine in ukvarjanje z njo zelo nazorno kaže stanje duha, in ko mnogi gledajo v prihodnost in iščejo rešitve, se mi oziramo v preteklost. Kot da bosta (že) zaradi tega sedanjost in prihodnost kaj drugačni. Morda pa res?

    2. Ja, quangoti so adijo pamet, ampak vprašanje je, kako to, da sploh imajo svoj prostor in čas? Da »levica« zanika, pozablja, upravičuje in se izogiba tematiziranju komunističnih zločinov, je dejstvo. Celo Žižek, ki na široko odpira témo komunizma, včasih odkrito pove, da je bila komunistična praksa v marsičem katastrofa in polomija. V prejšnjem sistemu je do neke mere veljal za disidenta. Sedanja levica se je z napakami prejšnjega režima spopadla tako, da je zaobjela čisti kapitalizem, namesto da bi kot idejna naslednica ideje komunizma javno obsodila del preteklosti in postavila nove temelje za nadaljnjo pot. In kateri so sploh lahko vsevključujoči novi temelji? Zgolj in izključno zeleni. Zaupam samo še levičarjem, ki brez sramu delajo v tej smeri. In kje je največ takšnih? V Južni Ameriki in na Kitajskem. Zahod jih je tako rekoč izpraznjen. Vsaj če pogledamo v vladne strukture …

    3. S posledicami komunističnega režima so se npr. na Poljskem in Češkem ukvarjali bistveno dlje in temeljiteje. Kar se tiče nepopravljive škode, je bila storjena v obliki množičnih pobojev.
      In predvsem iz tvojega zapisa veje stanje duha tipičnega zagovornika prejšnjega režima: dajmo ta drek čim manj mešat, ker meni ustreza, da se nekaterih stvari še naprej dojema takih, kot so, ker nočem, da bi bili junaki iz zgodb mojega otroštva kdaj očrnjeni.

      @Luka:
      Priznam, da nisem bil navzoč na predavanjih zgodovine. Ampak v zgodovini se je že mnogokrat zgodilo, da tudi akademiki niso svoje vloge odigrali tako objektivno, kot bi jo morali. Obtožba, ki ni podkrepljena z dokazi, sicer ni na mestu, a dejstvo je, da tudi med zgodovinarji obstajajo razkoli, ki sovpadajo s političnimi nazori.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.