Nekaj odlomkov iz intervjuja z Grahamom Warrenom, znanstvenim direktorjem Laboratorija Maxa F. Perutza na Dunaju, v dnašnjem Delu.

Tradicionalni evropski problem je hierarhija – imate profesorja, njemu je podrejen docent, potem imate še asistente … Za hierarhijo pa je značilno, da se človek na vrhu ne pogovarja s tistimi spodaj, kar je izredno škodljivo, toda na srečo se danes te stvari marsikje spreminjajo. Hierarhija sicer ni povsem nepotrebna; izvrstna je, kadar morate nekaj izpeljati, če torej točno veste, kaj delate. Pri fundamentalnem raziskovanju pa pogosto sploh ne veste, kam vas bo vse skupaj pripeljalo. …
Avstrijski sistem se delno spreminja, se pa tradicionalno ni dosti razlikoval od nemškega. Tukaj je več hierarhije, ki pa ni kdo ve kako koristna, če si želite graditi dobro znanost. V dunajskem kampusu delamo drugače, pri nas je zbranih več inštitutov, ki v bistvu delajo po ameriško. Čeprav sta nas ustanovili dve dunajski univerzi – medicinska poleg raziskav tudi predavamo študentom, kar je prav tako ključnega pomena. Vedno sem imel rad kombiniranje enega in drugega. To je način, da tudi naslednjo generacijo opogumite, da se loti raziskovanja. Na primer, ko sem bil v Cambridgeu … Če vse to povzamem, so za uspeh v znanstvenem raziskovanju najboljši mešanica raziskovanja in predavanj, ohlapna hierarhija in nenehno opogumljanje neodvisnosti mladih.
Kar smo uvedli pri nas, je pravzaprav oblikovano po ameriškem sistemu. S posameznikom se najprej sklene pogodba za določeno obdobje, na voljo se mu da nemajhna vsota denarja in se mu reče: »Začni!« Pri nas podpišemo prvo pogodbo za šest let, to je tako imenovana tenure-track pogodba (če je znanstvenik pri svojem delu uspešen, dobi pogodbo za nedoločen čas, op. a). Mlademu znanstveniku dodelimo denar, ki ga lahko pri uresničevanju idej porabi po lastni presoji: za opremo, ljudi, material… V Evropi je to še vedno zelo redek pojav, namreč, da dobite denar in da vam ni treba skrbeti za nič drugega, razen za tisto, za kar ste se odločili kot raziskovalec. …
Zavzemam se za pritegnitev najpametnejših, ki jih lahko dobimo, tistih, ki imajo največji potencial, da naredijo nekaj zanimivega. …
Temeljne raziskave so zelo poceni – ponavljam, govorim o temeljnih, ne o kliničnih raziskavah, ki so lahko zelo drage. Kar počnemo tukaj, je najcenejše od vsega. Tudi v primeru nobelovcev, ki sem ju omenil, je očitno, da ni nujno, da so temeljne raziskave drage.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
13 - št. let nazaj

Torej obstaja upanje, da taki kot sem jaz, ki nismo najpametnejši, dobimo delo v kakšni nemški "drugorazredni" ustanovi. Hvala bogu.

(ZdravaPamet)