Bodo naši poslanci uničili internet?

Dnevnikov novinar Blaž Mazi v današnjem komentarju Internet za telebane opozarja, da bo v naslednjih tednih naš parlament odločal o zelo pomembni spremembi zakona o igrah na srečo, ki je morda za naš razvoj celo bolj usodna, kot so vsi protikrizni ukrepi in reforme. Za kaj gre?

Državni zbor bo ta mesec ponovno odločal o spremembi zakona o igrah na srečo, ki bi med drugim v Sloveniji vpeljala popolnoma zakonito omejevanje dostopa do določenih spletnih strani. /…/ Tako kot Slovenijo države v EU najbolj skrbi, da spletne strani z igrami na srečo uradno delujejo v oazah, kot je Gibraltar, zaradi česar jim ne plačujejo koncesij za prirejanje iger na srečo, udeleženci pa se elegantno izogibajo plačilu davkov. Do sem se zdi poteza ministrstva za finance, ki na priprošnjo urada za igre na srečo poskuša uveljaviti zakonsko omejitev dostopa do takšnih strani, še razumljiva, a lahko ob sredstvu in teži ukrepa, ki so si ga za to izbrali, samo ostrmimo. Medtem ko bo urad uspel omejiti dostop do mesta (IP-številke), kjer gostuje spletna igralnica, bo s tem nehote preprečil dostop tudi do drugih, popolnoma nedolžnih spletnih strani, ki bodo (v splošnem pomanjkanju IP-številk) hitro zasedle isti IP-naslov. Spletna igralnica namreč lahko IP-številko zamenja za nekaj evrov v manj kot pol ure, a ohrani isti spletni naslov. /…/ Omenjene ukrepe uporabljajo najbolj nedemokratične države na svetu in tudi v Sloveniji bi se morali zavedati, da je poseganje v tako pomembno infrastrukturo, kot je svetovni splet, izjemno občutljivo početje. Sicer majhnemu koraku urada za igre na srečo bi po vsej verjetnosti med prvimi sledil urad za intelektualno lastnino, kasneje pa bi se opogumili še drugi organi in nihče ne ve, kje bi se njihove želje ustavile. Prvi korak je res najtežji, a vsi naslednji so neprimerno lažji.

Iz Blaževe predstavitve problema je jasno razvidno, da se v konkretnem primeru v resnici sploh ne bo odločalo o nelegalnih igrah na srečo, ampak o usodi interneta. Bistvo interneta je prav odprtost oziroma generativnost, kot temu pravi Jonathan Zittrain, profesor na ugledni Harvard Law School. V svoji odmevni knjigi The Future of the Internet – And How to Stop It (2008) opozarja, da lahko pod krinko izboljšanja varnosti interneta izgubimo sam internet oziroma vsaj tisto odprtost oziroma generativnost, ki je zanj tako značilna. (za podrobnejšo predstavitev problema glej članka: Negotova prihodnost interneta in Boj za internet!) Tu navajam zgolj odlomek:

Popolno nasprotje sterilne tehnologije, pri kateri ni mišljeno, da kot končni uporabniki vanjo posegamo, je generativna tehnologija, katere osrednji predstavnik je prav osebni računalnik. Ko so se odločili, da bi začeli prodajati poceni računalnike, ki jih lahko vsak zase programira, niti slučajno niso znali predvideti, za kaj vse jih bodo njihovi kupci uporabljali. In prav to je čar generativne tehnologije, saj je krog ljudi, ki inovativno izboljšujejo posamezno napravo in jo prilagajajo za vedno nova opravila, bistveno večji, kot so zgolj razvojni oddelki nekega podjetja, ki proizvaja naprave s področja sterilne tehnologije. Zelo pomembno je tudi, da se pri sterilni tehnologiji razvijejo predvsem aplikacije, ki so tržno zanimive, pri generativni tehnologiji pa ljubitelji razvijajo tudi aplikacije, ki so lahko sprva povsem neuporabne in nihče ne ve vnaprej, ali se jih bo sploh kdaj dalo tržiti. /…/ Poleg osebnih računalnikov predstavlja takšno generativno tehnologijo tudi internet. Kot opozarja v svoji knjigi Zittrain, je bistvena nevarnost za prihodnost interneta prav to, da lahko to svojo generativnost kmalu izgubi. Čeprav je generativna tehnologija bistveno bolj inovativna in zato tudi uspešna, so z njo povezane resne težave. Ena večjih je dejstvo, da ideje, ki jih implementirajo njeni uporabniki, niso nujno vedno dobre oziroma so lahko tudi zlonamerne. /…/ Zittrain zato pravi, da se nam, če se ne bomo učinkovito spopadli s težavami, ki so nujna posledica odprtosti oziroma generativnosti tehnologije, po kateri deluje internet, kaj lahko zgodi, da bo v prihodnosti internet, kot ga poznamo danes, nadomestilo nekaj drugega, bolj varnega, a zato bistveno bolj kontroliranega in po možnosti v lasti kake multinacionalke.

Upajmo, da so naši poslanci dovolj razgledani, da bodo sprevideli, zakaj v resnici gre in se ne bodo odločili za “kitajsko” oziroma “iransko” varianto urejanja interneta z blokadami IP številk.

-