O prostem dostopu do znanstvenih objav

    V zadnjem tednu sem bil zelo zaposlen (in vse skupaj se z dvema konferencama v Kranjski Gori in Ljubljani nadaljuje še danes in jutri), zato tudi tokrat le hitra informacija za vse, ki zagovarjate prosti dostop do znanstvenih objav: včeraj so z Univerze razposlali kratko predstavitev, s katero želijo tudi vse univerzitetne sodelavce spodbuditi k večjim prizadevanjem za omogočanje tovrstnega prostega dostopa, danes pa so jo, kot se po njeni vsebini tudi spodobi, objavili še na univerzitetni spletni strani.

    Tudi sam si za to, da bi vsaj izbrana besedila lahko objavil na svoji osebni fakultetni strani, prizadevam že nekaj časa in v zadnjem času tudi vse uspešneje – tako je v pripravi kar nekaj besedil, ki bodo ob ali kmalu po objavi prosto dostopne tudi na spletu. Že tako ali tako slovenska znanstvena besedila bere malo ljudi – zakaj vsaj tej peščici ne bi olajšali dostopa…

    2 KOMENTARJI

    1. Vedno znova me preseneča, da v tovrstnih besedilih skoraj vedno pozabljajo omeniti http://www.arxiv.org, kjer so preprinti (dejansko več ali manj enaki objavljenim člankom) javno dostopni že vse od leta 1992 (torej deset let pred Budimpeštansko pobudo za open access!).

      Še to – open access ne pomeni tudi vedno zastonj. APS tako recimo open access pojmuje kot "free to read", avtorjem pa v tem primeru zaračuna okoli 1000 USD na članek (nekoliko več za PRL, malo manj za Phys Rev). Ob tem je pomembno, da je APS neprofitna organizacija in ta cena dejansko odraža ceno tiska enega članka. Prav neverjetno, še posebej če pomislimo, da avtorji, uredniki in recenzenti vse delajo zastonj, kar stane je le postavljanje članka, tiskanje in distribucija… Po drugi strani je primer JHEP pokazal, da če se zahteva recenziranje, potem čisto zastonj objava članko le ne more biti (JHEP so osnovali na SISSA v trstu pred nekako desetletjem, ravno z namenom, da bi bilo vse online, ter tudi s čim manj postavljanja članka – direktno uporaba latexa, itd). Na začetku je bil JHEP povsem zastonj, sedaj pa dostop zaračunavajo knjižnjicam/institucijam, čeprav je za posameznike dostop še vedno prost…

    2. "Vedno znova me preseneča, da v tovrstnih besedilih skoraj vedno pozabljajo omeniti http://www.arxiv.org, kjer so preprinti (dejansko več ali manj enaki objavljenim člankom) javno dostopni že vse od leta 1992 (torej deset let pred Budimpeštansko pobudo za open access!)."

      Glede na to, da bodo, upam, vsaj tokratni avtorji prebrali tvoj komentar, ga nemara v prihodnje ne bodo več (prezrli, namreč).

      Osnovna ideja je morda bila bolj predstavitev koncepta kot izčrpnost, a res, zakaj ne bi skupaj zbrali tudi čimveč uporabnih naslovov? Na področju družboslovja je eden takih denimo tudi SSRN.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.