Ker sem v prejsnjem zapisu že pisal o eni obletnici, se bom tokrat na hitro dotaknil še ene, ki je šla v letošnjem letu mimo nas mogoče vse prehitro. Letos je namreč poteklo 200 let od rojstva Charlesa Darwina in 150 let od izdaje njegove izjemne knjige O izvoru vrst. Pa ne mislim govoriti o Darwinu in njegovih idejah, ki so dale smisel večini tistega, s čimer se ukvarjamo raziskovalci na področju biomedicine še danes (in hkrati z našimi raziskavami potrjujejmo njegove ideje), ampak o tem, kako me je v zadnjih tednih presenetilo, ko sem iz nekaj primerov videl, kako malo ljudje v Sloveniji vedo o Charlesu Darwinu in o evoluciji, oziroma kako pavšalno na nivoju religije nekateri evolucijo zavračajo (pa čeprav jo je Vatikan priznal). Običajno v tem kontekstu govorimo o Američanih, kako se neumni in ne verjamejo v takšne stvari kot je evolucija. A pred kakšnim mesecem sem bil gost v radijski oddaji intelekta, kjer smo govorili o tej temi in anketa pred oddajo je pokazala, da je manj kot pol ljudi vedelo, kdo je Darwin. Po tej oddajo sem bil nekoliko bolj pozoren na članke na spletnih portalih (rtvslo, 24ur, delo) na to temo in sem malo pogledal komentarje. Čeprav vem, da komentiranje na forumih ni ravno pravi odraz javnega mnenja, je vseeno presenetljivo, koliko negativnih odzivov in zgrešenih predstav o evoluciji lahko preberemo. Od kod to neznanje in zavračanje? Govorimo, da smo (ali da vsaj želimo biti) družba znanja, pa smo na področju naravoslovja očitno daleč, daleč od tega. Kot se mi zdi, pa je glavni problem, da ljudje ne razumejo osnove evolucije. Odgovori kot: “ja, za živali že lahko, da so se razvijale, jaz se pa nisem razvil iz opice” pa: “naj kdo pojasni, če evolucija drži, zakaj se potem opica ni nič spremenila od takrat, ko se je iz nje razvil človek” in: “kako smo se lahko razvili iz opice, saj nimamo nič skupnega s šimpanzi” kažejo, kako nepopolno je naše znanje in razumevanje evolucije. Darwin sam ali njegova teorija nikjer ne trdita, da smo se ljudje razvili iz opic, razvili smo se iz skupnega prednika, ki je bil ravno tako različen od opic kot od ljudi. In s popolnoma enako pravico, kot ljudje pravimo,da smo se razvili iz opic, bi lahko šimpanzi, gorile in orangutani trdili, da so se razvili iz človeka (ali bi jim bila ta ideja všeč ali ne, lahko samo ugibamo, pa se bojim, da nam odgovor, samljubnim kot smo, najbrž ne bi bil všeč :)). In druga pogosta trditev nasprotnikov – za evolucijo ni nobenega dokaza. Seveda so dokazi. Eden najlepših je star že več kot sto let, ko so metulji v Angliji spremenili svojo barvo kril zaradi industrijske revolucije, ki je s sajami potemnila breze, pa tudi pri bakterijah lahko opazujemo evolucijo v testni posodici. Od kje potem izvira tako slabo nepoznavanje evolucije? Je to posledica neprimernega učenja te tematike v šoli? Ima religija prevelik vpliv na ljudi (to zagotovo drži za ZDA, pri nas pa bi bilo vseeno nekoliko nenavadno, glede na to, da je pri nas najpomembnejša religija katolicizem, papež pa je priznal evolucijo)? Ali pa se ljudje enostavno v svojem občutku večvrednosti ne moremo poistovetiti z idejo, da smo se razvili iz istega prednika kot opice, in da imamo nenazadnje skupne prednike z vsemi drugimi živimi bitji na našem planetu (kar dokazuje podobnost nekaterih genov tudi med tako različnimi organizmi kot smo ljudje in vinske mušice)? Odgovora ne vem in ga najbrž nihče ne ve, a če bomo res hoteli postati družba znanja in ne samo govoriti o tem, bomo verjetno morali začeti razmišljati tudi o takšnih vprašanjih, in verjetno ne le na takšnih forumih kot je tale, kjer verjetno večina bralcev ne dvomi o Charlesu Darwinu in evoluciji, ampak v širših krogih.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

5 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
zupan
14 - št. let nazaj

Na http://politics.theatlantic.com/2009/11/evolution_and_sarah_palin.php je odlicen komentar o tej temi. Odlomek: Most biological scientists don't believe in God. Those who do, like the new chair of the NIH, Francis S. Collins, are Christian Deists; they accept that "progress" in evolution seems random, but they believe that, somewhere beneath the quarks, the God spark is slowly directing this complicated process – or that God created the laws of the universe in such a way so as to lay favorable conditions for evolution. But they don't reject the evidence. Polling evolution is a political act, so it's hard to come up with sensible data.… Beri dalje »

Anonymous
14 - št. let nazaj

Ja, zelo zanimivo razmisljanje, da ljudje lažje sprejmejo to, da se znanost moti kot to da boga ni… Čeprav je tudi to samo delni odgovor, saj je npr. Vatikan sprejel evolucijo in ena največjih svetovnih religij torej dopušča soobstoj Boga in evolucije…

Matej Accetto
14 - št. let nazaj

Mimogrede: spomladi sem dvakrat predaval na Pedagoški fakulteti in se enkrat med premorom sprehodil po avli, kjer so imeli (oziroma, bi skoraj moral reči, "imele") postavljeno dokaj lično razstavo o Darwinovem življenju in delu. Tako da vsaj pedagogi* o Darwinu letos nekaj vedo. (*Ja, saj vem, zdaj se bo začela ona šala o črnih ovcah na Irskem: Matej: "Pedagogi poznajo Darwina." Fizik: "Ne ne ne, ne kar vsi pedagogi, ampak samo letošnji študenti Pedagoške fakultete." Matematik: "Ah, kje pa. Samo tisti študenti Pedagoške fakultete, ki so v kritičnih pomladnih dneh razstave dejansko prišli na fakulteto, se sprehodili po razstavi in… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
14 - št. let nazaj

Človekov um je zelo dovzeten za iluzije. Do te mere, da lažje in raje verjame prijetni znanstveni fantastiki kakor pa dognani in dokazani teoriji. Mislim, da še več; raje verjame kakršni koli prijetni dogmatični resnici(vendar le na videz prijetni), kot pa da bi iskal pravo.
Religija je bila pač Človekov prvi korak v znanosti. Žal se nekateri še niso spustili iz dreves.

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
14 - št. let nazaj

Treba je povedati, na kakšen način Vatikan sprejema evolucijo:

http://cm.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/240153

Dovolj je zgovoren tale del:

"Ne glede na napredek je znanost omejena, ker ne more pojasniti nastanka življenja, je povedal papež, ki pravi, da sprememb, ki so nastale v sto tisoč letih, ni mogoče ponoviti v laboratorijih."

Morda pa bi papeža Ratzingerja kdo le podučil, da je v laboratorijih prav enostavno preizkusiti Darwinov nauk: cca. 5000 generacij, kolikor naj bi jih bil deležen H. sapiens v 150000 letih, najhitreje rastoče bakterije (nova generacija vsakih 20 minut) dosežejo v 70 dneh.

shrink