Znanost in umetnost

    »Če bo delal, smo zgradili nabolj kompleksen stroj v zgodovini. Če pa ne bo, smo sestavili najdražji primerek moderne umetnosti na svetu«

    Takšen je bil menda kometar enega izmed Cernovih znanstvenikov ob bližajočem se ponovnem zagonu pospeševalnika LHC po nekaj deset milijonskem popravilu lanske okvare (Guardian Science,1.11.09). Kaj je človek zares želel povedati? V mojem filozofskem laboratoriju so nastale tri različne delovne hipoteze.

    1. Umetnost je v bistvu ponesrečena znanost. Primeri. Če naprava ne deluje, bo še vedno prav posrečena instalacija; če poskus vzame vrag, hudiča, tile vzorci iz elektroforeze bodo v okvirju prav čedni na steni; hipoteza se je sfižila: no ja, kot konceptualni manifest jo bomo pa že uspeli plasirati.

    2. Umetnost se začne tam, kjer se zalomi znanosti. Vsa čast naprednosti moderne znanosti; a šele ko razum zadene z glavo v zid, zacveti intuitivni genij umetnosti in človek skozi lepoto ugleda božansko resnico.

    3. CERN je Gesamtkunstwerk. Običajno velja, da je znanost kompleksna, umetnost pa draga. Bogataši v svojih vilah ne zbirajo elektroforez, ampak Bacone in Picassoje. CERN pa je kompleksen in drag. Celo če se pokvari, ostane enako veličasten kot umetniško delo. Je praktično popolna moderna realizacija Wagnerjevega koncepta »totalne umetnine« (Gesamtkunstwerk), ki premosti meje med umetnostjo, zanostjo in politiko.

    1 Komentar

    1. Luka, brez skrbi, LHC bo delal 🙂 Čez nekaj desetletij, ko bo odslužil svoje, pa ga še vedno lahko prodajo bogatim zbirateljem umetnin (mimogrede, lani so tako na neki dobrodelni dražbi že prodali tudi svetlobni vodnik iz ATLASa, ki na stojalu izgleda res kot kos modernega kiparstva)

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.