Vem, da skoraj vsi že veste, da je bil v drugem krogu volitev za rektorja Univerze v Ljubljani izvoljen Stanislav Pejovnik. Če vas zanima več, si lahko preberete zaključno poročilo volilne komisije (.pdf) in ogledate izide volitev po posameznih fakultetah (.xls).
Izid je sorazmerno tesen, kar glede na pomen rektorskih volitev za življenje posameznih volivcev nemara pomeni, da bo kratek čas dobra polovica volivcev za odtenek boljše volje in slaba polovica za odtenek slabše.
A meni je rezultat volitev po fakultetah ne glede na končni izid dal nekaj spodbudnega upanja v neposredne volitve v drugem krogu. Ne zaradi same ideje neposrednih volitev ali glede vprašanja, ali jih je zakon res zahteval (to se mi zdi zelo jasno in je bilo prav, da se pravila spremenijo, če se že ne spremeni zakon). Pač pa zaradi strahu, da bi se volivci posameznih fakultet pri neposrednem glasovanju v drugem krogu, če bi se v njem “spopadla” naravoslovec in družboslovec, preveč avtomatično poravnali po stanovskih linijah – da bi bile bolj naravoslovne fakultete z veliko večino glasov za naravoslovnega kandidata, bolj družboslovne pa z enako večino za družboslovnega kandidata.
Če pogledate rezultate po fakultetah, boste videli, da je nekaj tovrstne naklonjenosti po fakultetah bilo, a ni bila povsem absolutna. Posebno (in k sreči retorično) vprašanje je, kako so na izide vplivali študentski elektorji, kjer je vsaj del, nekoliko razvajen z nezdravim občutkom jezička na tehtnici iz preteklih volitev, spet skušal igrati na ubrano struno. A neodvisno od tega je kar nekaj fakultet dalo rezultate, ki so pokazali, da volivci niso glasovali zgolj za “svojega” naravnega kandidata.
Ob zelo uborni udeležbi na predvolilnih predstavitvah (na uradni predstavitvi v Rdeči predavalnici Pravne fakultete, ki ima skoraj 300 sedežev, nas je bilo 34, od tega kaka polovica fotografov in novinarjev) sicer ni bilo videti, da bi se volivci kaj dosti zanimali za volitve, a kolikor s(m)o se, s(m)o zmogli glasovati po več merilih kot zgolj habilitacijskem področju. Morda se lahko pogovarjamo o tem, ali je kozarec napol poln ali napol prazen, a včasih smo lahko, kot je nekoč v tej isti Rdeči predavalnici PF rekla predsednica Finske, veseli že, če sploh najdemo kozarec.
