Dovolj boleče je bilo včeraj (5.10.2009) v Odmevih gledati, kako se blamira Miran Potrč, ki mi je sicer simpatičen tako v svoji ideološki drži in kot mojster politične obrti. Rosvita mu je postavila “killer question”: kaj meni o primerjavi, da univerzitetni profesor (z nazivom docenta) vstopi v plačni sistem v 42 razredu, sodnik pa po novem v 47.? Glede na to, da je za profesorjem “začetnikom” praviloma že razmeroma dolga znanstvena kariera in vrsta preizkusov, habilitacij …?

Dobro, v tej zgodbi sem pristranski, ampak če že, bi moral Potrč to zagovarjati iz vidika, da mladi sodnik za sabo sicer nima doktorata in znanstvenega dela, da pa je zato opravil pravosodni izpit; ali da je njegovo delo posebej odgovorno, itd. Toda ne. Potrč je izjavil, da lahko univerzitetni profesorji zaslužijo še ogromne denarje z dodatnim delom, da so številni najvišji dohodki v Sloveniji profesorski, skratka,da v nasprotju z sodniki, ki so odvisni le od plače, pri profesorjih plača predstavlja le del dohodkov.

To je vsaj nespodobno posploševanje. Prav gotovo pa je tega neznanskega “profesorskega bogatenja” najmanj tam, kamor Potrč locira svojo primerjavo: pri docentih. Kakor vam bo povedal marsikateri Kvarkadabrovec, med katerimi je morda največ prav “bogatih docentov” in asistentov, je situacija večkrat ravno obratna. Številna dela (pisanje knjig in člankov, izjave in odgovarjanje na vprašanja javnih medijev, nastopanje na javnih tribunah, delo v uredništvih itd.) opravljamo z veseljem, a večkrat kot ne – povsem brez plačila.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

2 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
14 - št. let nazaj

a ni za sodnika potreben tudi pravosodni izpit, ki tudi nekaj terja od človeka (pa ne branim sodnikov ampak Potrča)??
————-
spet en nesposoben prfoks, ki se mu ne ljubi delati njegov proizvod pa so učenci, ki sesuvajo firme 😛

Aleš Golli
14 - št. let nazaj

Navedena logika je izprijena. Primerja se primerljive stvari. 8 ur dela z 8 ur dela. Če nekdo (lahko) dela še dodatno, ni nujno, da res dela. In če dela, troši svoj prosti čas, ki tistemu, ki ne dela, ostane. Po Potrčevi logiki torej sodnik, ker ne more delati dodatno, dobi še nekaj več, kljub temu, da to delo ni opravljeno in da mu ostane ves prosti čas. Vsak poklic ima svoje specifike. Pravnik, ki izbere delo sodnika, se očitno mora sprijazniti s tem, da bo imel več prostega časa kot odvetnik. To ni nujno slabo in to ni nujno nekaj,… Beri dalje »