Ko se učitelj spopade z učencem

Če bi kdo – v duhu hudomušnih primerjav prava z naravoslovnimi znanostmi – že želel iskati tipični pravniški laboratorij, je eden glavnih kandidatov gotovo sodna dvorana. Seveda poleg nje ne gre zanemariti še drugih, recimo parlamenta ob sprejemanju zakonodajne ureditve ali sejnih sob ob sklepanju takšnih ali drugačnih pravnih poslov; a pri prvem je pravo ujeto v občasno nelagoden ples s politiko, pri drugem pa v okvire poslovnih želja in odločitev. V sodni dvorani, še posebno, kadar gre za spore o pravnih in ne dejanskih vprašanjih (se pravi še zlasti na višjih sodnih instancah), pa je prave odgovore treba (znati) poiskati zgolj znotraj prava.

Pravni študij je med drugim tako namenjen tudi pripravi študentov na to, da se bodo čim bolje znašli v tem pravnem laboratoriju. Na mednarodni ravni so pogoste sopotnice študijske izkušnje simulacije sodnih obravnav, letos pa je tovrstno tekmovanje iz ustavnega (procesnega) prava prvič organizirala tudi ljubljanska Pravna fakulteta v sodelovanju z drugima dvema slovenskima pravnima fakultetama.

Več o samem tekmovanju si lahko preberete na tej spletni strani; v petek pa se bo na Ustavnem sodišču odvrtel njegov zaključni del, v katerem se bodo na podlagi pisnih ocen štiri najboljše ekipe (od 27 sodelujočih) pomerile v dveh polfinalih in končno še finalnem obračunu. Udeleženi študenti oziroma tekmovalci so mi kot enemu od sodnikov tega obračuna še neznani, vem pa, da se bosta v enem od polfinal pomerili ekipi pod gesli Platon in Sokrat. Ali se sploh spodobi, da se takole udarita učitelj in učenec, ne vem – v vsakem primeru pa najbrž nista sklenila podobnega dogovora kot Protagora s svojim študentom.

-