Vceraj je bil v cernu “Rubbiafest”, praznovanje 75letnice prof. Carla Rubbie, med drugim tudi dobitnik nobelove nagrade za l. 1984 (skupaj s Simonom van der Meerom) za odkritje bozonov W in Z, nosilcev sibke jedrske sile. V glavni konferencni dvorani se je kar trlo eminentnezev, nekaterih tudi z nobelovskim sijajem (med drugimi sem zapazil poleg slavljenca Rubbie tudi Veltmana, ter seveda lokalnega Steinbergerja). Transparence predavanj so na voljo na tej strani, upam pa, da se bo pojavil tudi posnetek predavanj, saj so govorci navrgli kar nekaj zanimivih anekdot, ki jih na prosojnicah ni. Recimo, kako je bil projekt kar precejsnja tehnoloska avantura, saj so prvic postavljali hadronski trkalnik visokih energij. Hadronski curki so veliko manj stabilni kot leptonski zaradi manjse sinhrotronske radiacije, tako da je bilo veliko skepse o tem, ali bo vse skupaj sploh delovalo (kljucen prispevek je bil tukaj razvoj stohasticnega hlajenja curka, za kar je nobelovo prejel van der Meer). Tedanje vodstvo cerna je pogumno podprlo ambiciozen projekt, in na sreco se je vse skupaj koncalo zmagoslavno.
Kaksno je bilo vzdusje govorijo naslednji podatki. Trkalnik (SPS) so od odobritve l. 1978 zgradili v treh letih. Prve trke so uspeli doseci 10 julija 1981 ob stirih zjutraj! Menda so bili tedaj v kontrolni sobi le trije – Rubbia, Lyn Evans in se nekdo (kako drugace kot ob priziganju LHC, ko se je vse dogajalo pred kamerami, posnetke pa je menda videla kar milijarda ljudi). Rubbia se je nato zjutraj oo koncanem “shiftu” namesto da bi se ulegel v posteljo, usedel na letalo in odsel v Lizbono, kjer je na ESP meetingu porocal o uspesnem delovanju SPS (in utisal skeptike). Odkritje W in Z so naznanili l. 1983, nakar je naslednje leto ze sledila nobelova nagrada.
Potopis pravnikovega obiska one strani prek spletne povezave: 1. Hm, me zanima, če bom kaj razumel. Predstavitev z naslovom “The SPS Collider”? To bi morda lahko razumel. [klik] 2. [Čakajoč na to, da se preglednica presname.] 8.6 MB? So fiziki oziroma CERN kot iznajditelji interneta soudeleženi pri mastnem dobičku premogovnikov? Ali pa je [upajoč] v predstavitvi polno slik? 3. Slike! Čeprav, hm, 26 (ali 25) diapozitivov je za pol ure tudi tako malo preveč. Me zanima, če tudi fizikalne predavatelje kdaj zanese čez dogovorjen čas za predstavitve… 4. Predvsem pa: primerjava diapozitiva 16 z diapozitivom 26 je sijajna! Od opreme… Beri dalje »
1. Ja, del predstavitev je precej insajderski. Mogoce bi ti bilo bolj zabavno, ce bi lahko gledal posnetek predavanja. Iz samih prosojnic je tako se tezje razvozlati kaj in kako. 2. Nekaj MB je za eksperimentalne predstavitve kar standard, se mi zdi. Po mojem tega nihce vec ne opazi, saj vsi sedimo na dobrih povezavah… 3. Ena transparenca na minuto je za eksperimentalce kar konzervativno, opasni so tisti, ki imajo dve na minuto. Pac pomanjkanje enacb in je potem lazje razlagati 🙂 (sam imam tempo ena transparenca na dve minuti…) 4. Glede oblacenja absolutno drzi. Ce bi sedaj imel predavanje… Beri dalje »
Premalo se omeni, da je bil Rubia po materi Slovenec. Torej še en Slovenec poleg Pregla, ki je dobil nobelovo nagrado. (Tudi Pregel naj bi bil pol Slovenec)
Mogoče pa je bil še kakšen nobelovec tudi Slovenec?
Glede na to, kaj je sam zapisal za svojo avtobiografijo na straneh nobelove fundacije, je kar tezko verjeti, da bi se deklariral za slovenca: “I was born in the small town of Gorizia, Italy, on 31 March, 1934. My father was an electrical engineer at the local telephone company and my mother an elementary school teacher. At the end of the World War II most of the province of Gorizia was overtaken by Yugoslavia and my family fled to Venice first and then to Udine….” Tudi googlanje ne rodi nikakrsnih zadetkov o materi Carla Rubbie. Someone, od kod ti informacija… Beri dalje »
Bral sem v nekem časopisu ali reviji. O takšnih stvareh je veliko pisal Strnad, mogoče on kaj ve. Ali je mogoče dobiti dekliški priimek matere.
To verjamem, da se ni deklariral za Slovenca.
qg
lp