Oziroma predsedniskemu ukazu v zvezi z njim. Skoraj osemletna prepoved zveznega financiranja raziskav v ZDA z (na novo) pridobljenimi zarodnimi celicami iz embrijev, ki ga je 9. avgusta 2001 uveljavil George W. Bush, se je namrec ocitno koncala. Obama je danes pred zbranimi eminentnimi znanstveniki, in (morda nekoliko manj eminentnimi?) lobisti in politiki v Beli hisi predstavil dva predsedniska ukaza – prvi govori o koncanju prepovedi, drugi pa govori o nevmesavanju politike v znanost. Celotni besedili ukazov sta na voljo tukaj. Predstavitev se je menda koncala z navdusenimi ovacijami zbranih. Med ploskajocimi je bil celo Shinya Yamanaka s Kyoto University, ki si je ustvaril slavo z razvojem induciranih pluripotentnih zarodnih celic. Za slednje namrec ni potrebna uporaba zarodkov, tako da bi Yamanaka lahko resnicno bil eden redkih, ki ga potencialno ukaz morda ne bi osrecil. A kdo bi se ne veselil, ko padajo ovire za normalno znanstveno delo…
Ne vem, kaj je normalno znanstveno delo. Še posebej pa me skrbi nevmešavanje politike v znanost. Kdo drug kot politika pa bo preverjal spornost znanstvenih raziskav? Politika je vsaj pod budnim očesom javnosti, znanstveniki pa lahko nategnejo javnost s svojimi nerazumljivimi besedami?
Kako naj znanstveniki pravilno moralno ovrednotijo svoje delo, če jim je to njihov zaslužek, njihova slava, kariera?
Pri nevmesavanju politike v znanost ne gre za to, da bi imeli znanstveniki povsem proste roke, da torej ne bi odgovarjali javnosti za porabljen denar, pa tudi, da ne bi z znanstveno politiko dolocali prioritet raziskovanja. Ne, gre za to , da s podpisanim dokumentom (v originalu je naslov dokumenta Presidential Memorandum on scientific integrity) Obamova administracija nazorno koncuje prakso prejsnje administracije, kjer je velikokrat prislo do ocitnega ignoriranja znanstvenih izsledkov pri dolocanju politike ali celo do prirejanja izsledkov (na primer pri izsledkih o globalnem segrevanju). Nekateri so odnos Busheve administracije do znanosti poimenovali kar Busheva vojna proti znanosti. Glede… Beri dalje »
Včasih je bilo malo znannstvenikov, a ti so si zaslužili to ime. V današnjih časih pa se je število znanstvenikov povečalo enormno. Seveda zaradi vse večjega povezovanja industrije z znanostjo. Tam pa, kjer je denar, tam ni etike. Mislim, da ni težko pomisliti na velike lobije, ki so podpirali Obamo pri kandituri. Samo nekaj časa po izvolitvi, v času največje krize, se takoj zavzame za to. Kakor sem seznanjem, je Bush odrekel podporo raziskavam s pomočjo novih zarodkov, kjer se vseeno kaže njegova dvoličnost. Na starih zarodkih, ki ostanejo pri umetnih oploditvah, je pustil prosto pot. Poleg tega vem, da… Beri dalje »
Res je, da je bilo pred stoletjem, dvema, znanstvenikov manj. A tako kot sedaj, so tudi takrat bili odlicni znanstveniki, pa malo manj dobri, pa tudi slabi znanstveniki in mazaci. Prav tako je bil ze od nekdaj problem, da ima lahko tisti, ki placa raziskovanje, posreden ali neposreden vpliv na potek raziskav. Ravno zato je bil izredno pomemben ta premik v zadnjem stoletju k javnemu financiranju znanstvenega raziskovanja, kjer je tovrstnih vplivov lahko veliko manj (nasprotni zgled je ravno Busheva administracija). A moc in lepota znanstvene metode je ravno v tem, da lahko izkljuci gornje vplive. Nacelna ponovljivost poizkusov garantira,… Beri dalje »