LHC za milijardno občinstvo

    Na Physics World so opravili intervju z vodjo PR oddelka na CERNu, Jamesom Gilliesom, “krivcem” za to, da je bil zagon LHC-ja 10. septembra lansko leto tako izredno medijsko odmeven. Baje je bil doseg dogodka kar milijarda ljudi – posledično pa so LHC, Veliki hadronski trkalnik in CERN postale splošno prepoznavne besede. V bistvu je prepoznavnost CERNa z zagonom (in pa s tistim strašenjem o črnih luknjah) doživela pravi fazni prehod. Če sem pred tem moral razlagati, kaj sploh je CERN, LHC itd, pa je po tem skoraj vsak sogovorec imel vsaj neko svojo predstavo o tem laboratoriju (predvsem pa se je zavedal njegovega obstoja :-)).

    V samem intervjuju je kar nekaj zanimivh podatkov, ki so bili zame sveži. Recimo to, da je CERN moral plačati 50 tisoč švicarskih frankov za evrovizijsko predvajanje zagona. Za internet streaming nasprotno CERN ni zakupil dodatnih kapacitet prenosa, tako, da se je seveda streaming sesul (in nas tiste, ki smo bili ravno tedaj stran s CERN tako prikrajsal za dogajanje v zivo. Na konferenci v Rimu smo zato dogajanje spremljali le preko entuziasticnih bloggerjev na kraju dogajanja). To se bo ob ponovnem zagonu spremenilo, saj so se razlicne kompanije ponudile, da pokrijejo stroske dodatnega bandwidtha, v zameno, da se zraven vrti tudi njihov logo (se en prodor v financiranju znanosti, morda bomo kmalu tako kot sportniki tudi nosili posite puloverje in kape… :-)).

    Pa se nekaj ostalih cernovskih novic. S prvim januarjem se je zamenjal direktor cerna (director general oz. DG za lokalce), in sicer je za naslednji mandat to nemec Rolf-Dieter Heuer. Z njim se je zamenjala tudi managerska ekipa. V sredini januarja smo potem prejeli circular, da bodo izboljsali komunikacijo glede tega, kaj se dogaja v cernu, predvsem pa kaj se dogaja z lhc. Po nesreci v tuneli, je bil namrec pristop do podajanja informacij o skodi in popravilu kar precej konfuzen. Prejeli smo nekako dve do tri uradna porocila, a vse skupaj je bilo zelo spolirano s skrbno izbranim jezikom, kjer si moral ekstrapolirati o tem, kaj se zares dogaja. Saj razumem, “damage control”, ampak za ljudi navajene neke določene akademske odprtosti je bilo to vseeno nekoliko nenavadno. Da ne omenjam, da je bilo vse skupaj v precejsnjem nasprotju z izredno odprtostjo ob samem zagonu (lep primer je, da so bili recimo vse do nesrece vsi delovni logi javno dostopni, in si tako lahko bral, kako je sel Jean v ta in ta sektor prisraufat ta in ta vijak. V delovnem logu se je tudi pojavil zapis o alarmu, ki se je sprozil ob nesreci (moj pisarniski cimer Sebastian je to vseskozi pridno spremljal, sam sem malce manj visel na tej tehnicni strani), a je potem ta zapis nato cudezno izginil).

    Ocitno se sedaj stvari le popravljajo. Na Cern Bulletin strani tako lahko na primer najdemo najnovejse o LHC (glej npr. sem ), kjer boste med drugim tudi izvedeli, da popravljajo tudi ventile, ki so bili delni krivec, da je bila skoda tako velika (prepocasen izpust helija ob tem, ko so magneti quenchnili). Naslednji teden pa je v Chamonixu tudi konferenca-workshop na katerem bodo mašinci bolj natančno dorekli časovni načrt zagona trkalnika letos poleti-jeseni.

    2 KOMENTARJI

    1. ..tisto strašenje.. Ali kdo ve, kaj je s tistim izračunom nekega italijanskega fizika, da črna luknja ne bo trajala le delček sekunde ampak skoraj eno sekundo. Menda potem poskus ni več tako nedolžen. Priznam, da me je malo strah, glede na to, da se tudi znanstveniki zmotijo, sploh pa pri čem takem.
      lp, Tanja

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.