Ugledni harvardski profesor biologije Edward O. Wilson, avtor mnogih odmevnih knjig in eden največjih strokovnjakov za mravlje, zna s svojimi izjavami in pobudami vedno znova vzbuditi pozornost javnosti. Pred desetletji se je zapletel v obsežno polemiko z znanstvenimi kolegi o mejah bioloških in evolucijskih interpretacij socialnega vedenja ljudi. Iz tistega časa je tudi njegova sočna izjava, da “je imel Marx prav, socializem res deluje, zmotil se je le glede biološke vrste”. Deloval naj bi le pri mravljah in podobnih socialnih insektih, ne pri ljudeh.

Lani je E. O. Wilson presenetil z objavo javnega pisma, ki ga je naslovil na neimenovanega baptističnega pridigarja z juga ZDA. V pismu se je zavzel, da bi dve ključni mnenjski sili v ZDA, znanstveniki in pridigarji, stopili skupaj in začeli usklajeno, vsak s svojimi argumenti, ljudi prepričevati, da je treba glede ohranitve raznolikosti življenja na Zemlji hitro ukrepati, saj bo sicer prepozno. Problem je po njegovem tako velik, da ni več pomembno, s kakšnimi argumenti prepričujemo ljudi o pomembnosti ohranjanja biodiverzitete, naj bodo to biblični ali biološki, pomembno je le, da delujemo za isti cilj.

Zgled je Wikipedia

Pravkar pa je E. O. Wilson ponovno v središču medijskih poročil iz sveta znanosti, saj je pobudnik ravnokar ustanovljene Enciklopedije življenja (Encyclopedia of Life; www.eol.org). Gre za velikopotezni projekt, pri katerem sodelujejo mnoge ugledne univerze, inštituti in naravoslovni muzeji z vsega sveta. V naslednjih nekaj letih nameravajo na internetu postaviti univerzalno enciklopedijo vseh življenjskih oblik na planetu Zemlji, pri ustvarjanju katere bo lahko sodeloval prav vsak zemljan, ki ima dostop do interneta.

Projekt ima vse možnosti, da postane pomemben mejnik v razvoju znanosti. Kot napoveduje O. E. Wilson, “bo enciklopedija vseh vrst spremenila samo bistvo biologije. To pa zato, ker je biologija predvsem opisna znanost. Čeprav je odvisna od trdne osnove fizike in kemije… ter od teorije naravne selekcije… jo enoznačno določa prav partikularnost njenih objektov raziskovanja. Vsaka vrsta je svoje malo vesolje… ki je nastalo med skorajda nedojemljivo zapleteno zgodovino evolucije. […] Nič podobnega ne moremo reči za posamezni proton ali neorgansko molekulo.”

Cilj snovalcev enciklopedije življenja je, da bi EOL postala univerzalna referenca vseh živih bitij. Podobno kot ima vsaka izdana knjiga svojo ISBN številko, ki jo enoznačno določa, tako bi lahko posamezno vrsto določal kar njen spletni naslov v enciklopediji. Posamezni vnosi v EOL bodo imeli seveda tudi natančen podatek o kraju najdbe rastline ali živali, kar bo omogočalo tudi zelo dober pregled nad porazdelitvijo posameznih živih bitij po zemeljski obli, prav tako pa tudi spremljanje širjenja ali krčenja življenjskega prostora, ki ga zaseda določena vrsta.

Ena od pomembnih vzpodbud za nastanek enciklopedije je tudi vse bolj izrazito opažanje izumiranja najrazličnejših življenjskih oblik. E. O. Wilson, ki že dolgo opozarja na pomembnost ohranjanja biodiverzitete, pravi, da moramo s popisovanjem pohiteti, saj se prav lahko zgodi, da bo marsikatera skupina živih bitij izumrla, še preden jo bomo ljudje sploh prvič opisali.

Predlog nove enciklopedije življenja je zanimiv tudi, ker poskuša mobilizirati tako strokovnjake kot tudi nedeljske ljubitelje narave. Prav vsi bomo namreč lahko sodelovali pri ustvarjanju te zakladnice informacij o življenju na Zemlji. Urejanje naj bi bilo podobno kot pri Wikipedii, ki je v nekaj letih svojega obstoja bistveno prehitela vse klasične enciklopedije splošnega znanja. Bistvo “wiki” pristopa je, da lahko vsebino posameznega gesla spreminja, dopolnjuje in ureja prav vsakdo. Pričakovali bi, da s takšnim, povsem odprtim pristopom ni mogoče proizvesti kakovostne vsebine, a rezultati so presenetljivo dobri. Danes skorajda nihče ne gre več v knjižnico in brska po Britannici, razen če potrebuje kakšno zelo specifično informacijo.

Tudi EOL bo poskušala uporabiti “wiki” pristop. Prav vsak gobar, ribič ali ljubitelj metuljev bo lahko svoje trofeje poslikal, opisal in objavil v enciklopediji, kjer bodo na voljo drugim ljubiteljem, pa tudi strokovnjakom, ki potrebujejo o posamezni vrsti življenja čim več informacij in jim je vsaka amaterska slika iz kakega odročnega kraja lahko v veliko pomoč. Seveda vsi prispevki ne bodo imeli enake teže, ampak bodo področni uredniki ocenjevali kakovost posameznih vnosov, tako da bomo lahko povprečni uporabniki vedeli, kateremu vnosu lahko bolj zaupamo.

Danes imajo biologi, ki se ukvarjajo s taksonomijo oziroma klasifikacijo živih bitij, velike težave z dostopom do ključnih referenčnih podatkov, ki jih nujno potrebujejo za opis kake nove taksonomske enote. Ti se nahajajo le v velikih znanstvenih centrih, praviloma v Evropi ali ZDA. Kak sicer zelo sposoben učenjak iz odročnega kraja v tretjem svetu, ki živi sredi še slabo raziskane narave, mora tako pogosto potovati v katerega od velikih znanstvenih centrov, kjer lahko svoje najdbe umesti med že opisane in nato o svojih dosežkih napiše znanstveno poročilo. Če bo imel vse te podatke vseskozi dostopne na internetu, bo lahko iz kakega težko dostopnega predela Afrike enako učinkovito objavljal nova znanstvena odkritja o raznolikosti in delovanju žive narave kot iz predmestja Bostona ali Oxforda. V enciklopediji bodo namreč tudi povezave na različne “virtualne herbarije”, kakršnega je že ustanovil na primer Newyorški botanični vrt.

Zelo dobrodošla je tudi napoved, da bo mogoče izpis informacij o posamezni biološki vrsti v EOL preprosto prilagoditi zahtevnosti bralca. To je gotovo nekaj, kar manjka Wikipedii, a je pri splošni enciklopediji, ki ni centralno načrtovana, verjetno zelo težko izvesti. V EOL bomo lahko nastavili, kako podrobne informacije o posamezni vrsti želimo. Prebrali bomo lahko samo osnovne podatke, ki jih lahko razumejo tudi šolarji, ali pa prav vse znanstvene informacije, med drugim tudi celotni genom, če bo že znan.

Ne vemo niti, česa vse še ne vemo

Danes je z latinskim “imenom in priimkom”, takšno poimenovanje za vrte živih bitij je pred tremi stoletji uvedel švedski naravoslovec Carl von Linné (1707-78), opisanih še 1,8 milijona različnih vrst. A znanstveniki ocenjujejo, da smo še zelo na začetku izdelave popolnega seznama vseh življenjskih oblik na planetu. Ključna težava je, da niti ne vemo, česa vsega še ne vemo. Biologi ne znajo prav natančno določiti niti reda velikosti vseh vrst življenja, ki prebivajo na Zemlji. Ocene se gibljejo od vsega 4 milijone do 100 milijonov vrst in več. Po navadi navajajo kompromisno številko 10 milijonov, a je zelo nezanesljiva.

Seveda rastline in živali nikakor ne predstavljajo vseh oblik življenja na Zemlji. Če pustimo ob strani bolj eksotične primerke življenja, obstaja še ogromno najrazličnejših mikroorganizmov, ki jih še nikoli nismo niti videli, kaj šele opisali. Pri klasifikaciji mikroorganizmov se pojavljajo še nove težave, saj klasična definicija biološke vrste tu večinoma ni uporabna. Po šolski definiciji spadajo živa bitja v isto biološko vrsto, če se medsebojno lahko plodijo in imajo tudi plodne potomce. Vendar pa se mnogi mikroorganizmi sploh ne razmnožujejo spolno, prav tako pa deluje evolucija na tej mikro ravni življenja bistveno hitreje, tako da je določanje posameznih vrst zelo oteženo. Znanstveniki zato uporabljajo kar statistične prijeme, tako da vsa bitja, ki imajo zelo podoben genetski zapis, zberejo v isto vrsto.

Prvi del velikega projekta – postavitev spletne strani in digitalizacija čim večjega obsega literature ter herbarijskih in drugih naravoslovnih zbirk – že intenzivno poteka. Izvršni direktor EOL dr. James Edwards je na prvi javni predstavitvi projekta izrazil željo, da “bi bila v nekaj letih ob vsaki omembi kake biološke vrste na internetu zraven tudi povezava na stran v Enciklopediji življenja”.

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.