Dodatni planet


    Kaj bi se zgodilo, če bi se en meteor – samo malo manjši od Sonca – vrtel okoli Sonca s planeti?

    Preden se lotimo odgovora, se pomudimo ob vprašanju. Meteorji so svetle sledi na nebu, povzročijo pa jih meteoroidi, ki ob vstopu v atmosfero zažarijo. (Glej odgovor o utrinkih!) Meteoroidi so večinoma majhni delci z maso, manjšo od enega grama. Seveda tak delec še zdaleč ni samo malo manjši od Sonca. V vprašanju je torej termin meteor uporabljen na napačnem mestu. Pa poskusimo odgovoriti na nekoliko razširjeno vprašanje. Kaj bi se zgodilo, če bi po Osončju potoval meteoroid, asteroid, planet ali zvezda?

    Meteoroidov različnih velikosti v Osončju je zelo veliko in lahko nastanejo na različne načine – npr. ob trku dveh teles ali ko se komet približa Soncu ter za seboj pušča prašne delce. Trki teles (npr. planetov) z meteoroidi večinoma niso usodni in lahko povzročijo le manjše spremembe (npr. kraterje) na površju.

    Tudi asteroidov je veliko – znanih je več kot sedem tisoč. Večina se nahaja med orbitama Marsa in Jupitra. Za razliko od meteoroidov pa so lahko asteroidi precej večji. Največji med njimi, Ceres, ima premer 900 km. Ker so asteroidi večinoma zelo oddaljeni od planetov in imajo manjše mase, je njihov gravitacijski vpliv na planete običajno zanemarljiv. V primeru trčenja bi večji asteroidi zelo spremenili površje planetov in v primeru Zemlje tudi življenje. (Glej odgovor o trku asteroida!)

    Naslednji v vrsti (po velikosti in masi) so planeti. Planeti imajo zanemarljiv vpliv na Sonce, medsebojni vpliv pa je odvisen od mase in oddaljenosti med planeti. Največji med planeti je Jupiter (ima polmer 70,000 km, v primerjavi s Sončevimi 700,000 km) in ima tudi največji vpliv na orbite drugih planetov. Da planeti znatno (to je opazno) vplivajo drug na drugega, nam lepo ponazori odkritje Neptuna. Po odkritju Urana so astronomi preučevali njegovo gibanje in ugotovili, da se ne ujema z izračunom, če upoštevamo vse do tedaj znane planete. Domnevali so, da ‘motnje’ povzroča bolj oddaljen planet, ki so ga tudi našli in poimenovali Neptun. Če bi okoli Sonca krožil še dodaten planet, bi bil torej njegov vpliv na sliko Osončnja močno odvisen od njegove mase in tudi oddaljenosti orbite. Jupiter ima npr. veliko večji vpliv na gibanje planetov, asteroidov in manjših teles kot Merkur.

    Če maso planeta povečamo preko mase Jupitra, kaj kmalu naletimo na kritično maso, ko je gostota snovi v sredici dovoljšna, da sproži zlivanje jeder. Ob nadaljnjem povečevanju mase tako dobimo zvezde. Sonce je približno desetkrat večje od Jupitra in stokrat večje od Zemlje. Če Sonce primerjamo z drugimi zvezdami, ugotovimo, da je po velikosti to povprečna zvezda. Nekatere zvezde imajo manjšo, druge spet večjo maso, podobno pa je tudi s temperaturo in drugimi lastnostmi zvezd. Vendar pa najdemo pri zvezdah tudi konfiguracijo, ki si jo nakazal v svojem vprašanju. V tako imenovanih dvojnih zvezdah imamo dve zvezdi, lahko približno enakih ali pa tudi drastično različnih mas, ki se vrtita okoli skupnega težišča. Če bi bila v Osončju poleg Sonca še ena zvezda (verjetno bi se Osončje imenovalo drugače), bi se torej obe zvezdi gibali okrog skupnega težišča, planeti in ostali objekti pa okrog ene izmed zvezd (ali pa okrog obeh).

    (Sebastjan Zamuda)

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.