Eseji in zgodbe o znanosti

Kaj nam sploh še ostane, če jamstvo zaupanja v znanstveno vednost ne morejo biti ne trditve posameznih znanstvenikov, ne priseganje na znanstveno metodo in ne kriterij objave v znanstveni reviji?

Podobno kot se mora večina ljudi kdaj v življenju spopasti z resno krizo, se je prisiljena s hudimi težavami spopasti tudi marsikatera država. Vendar vsi pristopi k reševanju kriz niso enako učinkoviti.

Otrok nepismenih staršev s Koroške, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva in edini Slovenec, po katerem se imenuje fizikalni zakon.

Zadnje čase mi vse pogosteje zastavljajo vprašanje, zakaj bi bralci sploh zaupali mojim zapisom o znanosti in covidu, saj nisem virolog?

Podobno kot smo bili v preteklih desetletjih soglasni, da moramo svojo zakonodajo prilagoditi evropski, se moramo sedaj poenotiti, da se je treba prilagoditi na novo drugačno podnebje in začeti blažiti vzroke, ki povzročajo težave.

Vbrizganje cepiva v telo lahko primerjamo s prijavo na tečaj samoobrambe, na katerem se naučimo prepoznati in premagati točno določenega nevarnega napadalca.

Kopija daljšega intervjuja za časopis Primorske novice o covidu, pandemiji, zaupanju v stroko, komuniciranju znanosti in problemih demokracije.

Zakaj takšne razlike v odnosu do epidemije med evropskimi državami, ki se po vrednotah prebivalcev ne razlikujejo prav dosti?

Kakšen vpliv imajo družbeni mediji na delovanje javnega prostora, je zelo odvisno od načina, kako jih uporabljamo.

Kopija intervjuja iz revije Mladina z odgovori na najrazličnejša vprašanja, ki jih odpira epidemija.

Obnašamo se, kot da se kot ljudje nismo sposobni odgovorno odločati drugače, kot da sledimo zelo preprostim algoritmom.

Da je konstruktivno soočanje mnenj v jasnosti sploh mogoče, se moramo vsi udeleženi vnaprej strinjati glede okvira, v katerem poteka debata.

Osnutek nove Raziskovalne in inovacijske strategije je vsebinsko in oblikovno zelo slabo pripravljen ter idejno tako prazen, da težko predstavlja osnovo za nadgrajevanje.

Zgolj boljše informiranje ne bo odpravilo zadržanosti do cepljenja. Pomembno je, da ljudi na cepljenje vabimo na način, da v njihovih glavah ne prihaja do kognitivne disonance oziroma da njihova identiteta in življenjski stil s povabilom na cepljenje nista ogrožena.

Predsodki so nevarnejši v okoljih, v katerih smo prepričani, da imajo dejansko težo le racionalni argumenti.

Čeprav je znanost sinonim za prihodnost, o njenem razvoju skorajda nikoli ne razpravljamo. Nekako kar predpostavljamo, da bo znanstvena metoda avtomatsko delovala enako dobro tudi v prihodnje. Toda ali ta predpostavka dejansko drži?

Za spodbujanje cepljenja je pomembno, da pridejo spodbude do tistih, ki še niso odločeni, iz čim več različnih koncev. Pri odločanju za cepljenje gre namreč bolj kot za pojasnjevanje in soočanje argumentov za vprašanje zaupanja in vsi pač ne zaupamo istim avtoritetam.

V sestavku obravnavamo dejavnike, ki so pomembno vplivali na razvoj lokalne znanstvene skupnosti. Posebej izpostavimo: prenos akademske avtoritete od znanstvenih elit na algoritme, vzpostavitev tračnic za izvedbo akademskih karier, vznik nove znanstvene aristokracije ter razmah ideologije »odlične znanosti«.

Postopek proizvodnje posamezne serije cepiva mRNK traja pri podjetju Pfizer približno dva meseca, pri čemer poudarjajo, da je več kot polovica časa namenjena analizi kakovosti in čistosti vmesnih produktov ter končnega izdelka.

Kaj so temeljne vrednote znanosti? Katera so najpogostejša odstopanja od temeljnih načel? Kakšno je stanje v Sloveniji? Katere so glavne globalne pobude za izboljšanje razmer?