Oznaka: intelektualna lastnina

Znanje v kakršnikoli obliki – invencija, inovacija, (neutelešena) tehnologija – ima v ekonomskem smislu zelo nenavadno lastnost: znanje se pri uporabi ne izrabi. Prav ta lastnost ga najbolj razlikuje od običajnih materialnih dobrin.

Zgodovinske korenine patenta segajo več kot pol tisočletja nazaj. Doslej najstarejši znani dokument, ki ga lahko štejemo za prvi zakon o patentih, je dekret Beneške republike iz leta 1474, znan kot Parte Veneziana; vseboval je večino načel, ki jih bolj ali manj še danes vsebujejo patentni zakoni povsod po svetu.

Ko so začeli kemiki proti koncu 19. stoletja ustvarjati vedno več najrazličnejših novih spojin, se je pojavila potreba po univerzalnem sistemu za poimenovanje kompleksnih...

Kemijski inštitut, ki je poleg Univerze v Ljubljani najstarejša raziskovalna organizacija v Sloveniji, letos praznuje 70 let svojega delovanja. Po pripovedi prof. dr. Jureta...

Zakaj je sporazum o reproduciranju avtorskih del v šolah in vrtcih slab in zakaj nikoli ne bi smel stopiti v veljavo? (mnenje pišem kot 1....

Pri odločanju, kaj dejansko želimo izvedeti o usodi, ki je zapisana v genih, moramo biti zato vedno bolj pazljivi. Svobodno voljo imamo v tem primeru takrat, ko izbiramo, kaj konkretno bomo testirali oziroma pogledali v lastnem genomu. Ko je test izveden, je velikokrat že prepozno.

Nemški profesor akustike Eberhard Zwicker je vrsto let preučeval načine, kako ljudje zaznavamo zvoke. Po mnogih eksperimentih je prišel do pomembnega spoznanja: človeško uho ne deluje po enakih načelih kot mikrofon.

Ta prvi veliki »spin-off«, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj značilne podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes.