Nove kratke zgodbe o skoraj vsem
o možganih, idejah in ljudeh
“Razumljivo, a nikdar ceneno. Poučno, a nikdar pokroviteljsko. Enostavno, a nikdar trivialno. Poglobljeno, a nikdar zateženo.”
Ali Žerdin
“Nove kratke zgodbe o skoraj vsem so mentalni fitnes in zabaviščni park hkrati, Sašo Dolenc pa pravi čarovnik, ki navadnim smrtnikom težko razumljive enigme znanosti spreminja v slastne in hranljive bralne zalogaje, ne da bi se pomen izgubil v prevodu. Knjiga, ki jo odložimo pametnejši, kot smo jo vzeli v roke!”
Tina Košir
“Male zgodbe o velikih zgodbah … v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat.”
Mladen Dolar
KAZALO
MOŽGANI
Zakaj smo ljudje izvrstni bralci 15
Kako deluje spomin? 20
Plastičnost možganov 25
Odzivi možganov na moralne dileme 30
Kdo v naši glavi se v resnici odloča? 35
Kako se dojenčki učijo jezika 40
Ko gledamo, vidimo prihodnost? 45
Vsak posameznik zgradi svoje možgane 50
Večina je klonila pred avtoriteto 55
Namišljeni bolniki v psihiatričnih bolnišnicah 60
Ena tortica takoj ali dve malo kasneje? 65
Politični možgani: spopad čustev, ne idej 70
LJUDJE
Alexander von Humboldt - pustolovec in znanstvenik 77
Zakulisje Galilejevega procesa 82
Pasterizacija heretičnih idej 88
Angleški biokemik, ki je svetu razkril mogočnost kitajske znanosti 93
Mož, ki je stehtal Zemljo in odkril vodik 98
Trgovina z ledom in hladom 103
Čudežni otrok, ki je postal oče kibernetike 108
Mož, ki je verjel, da lahko tudi stroji mislijo 113
Rojstvo znanosti iz duha magije 118
Častilci matematične neskončnosti 123
Zadnji pravi učenjak, ki mu znanost pomeni vse? 128
ČLOVEŠTVO
Štirje člani nesvete trojice 135
Kaj sporoča pavov rep? 140
Antropologi v laboratoriju 146
Negotova prihodnost interneta 151
Znanstveniki, ki so postali milijonarji 157
Kako je nastajal internet 162
Zelena revolucija še traja 167
Ali nagrajevanje zavira inovativnost? 172
Zakaj človeštvo napreduje? 177
Iznajdba permanentne inovativnosti 182
Kako meriti napredek človeštva? 187
TELESA
Problem nedokončane igre 195
Kako je, če si sam svoja lutka? 200
Ubežniki pred civilizacijo 204
Sivina na rajskem otoku 209
Vonj kot harmonija vibracij molekule 214
Divji otroci 219
Ko strela ustvari glasbenika 224
Biologija strahu 229
Zdravi in škodljivi stres 234
OKOLJE
O nastanku kontinentov in oceanov 241
Riba, ki hodi 246
Skrivnostna orjaška bitja iz morskih globin 251
Ida iz tropske Nemčije 256
Lovec na viruse 260
Kdo je prvi odkril virus HIV? 265
Nevarni virus iz osrčja Afrike 270
Hobiti z otoka Flores 275
Lucy, ki je vredna več kot diamanti 280
Kako sprostiti energijo atomov? 285
Kaj lahko vemo o svetu atomov 290
Kvantna prepletenost na preizkušnji 296
Kaos in metuljev pojav 301
PREDGOVOR
V enem zadnjih intervjujev pred smrtjo je Carl E. Sagan (1934-1996), ameriški astronom, znan tudi po nastopih v poljudnoznanstvenih televizijskih oddajah, povedal: »Našo civilizacijo smo postavili na temeljih znanosti in tehnologije, hkrati pa smo v stanju, da glede znanosti in tehnologije skoraj nihče ničesar ne razume. To je jasen recept za katastrofo.«
Da bi naša, na znanosti temelječa družba delovala, je pomembno, da se prav vsak državljan vsaj malo spozna tudi na znanost. Le tako ljudje ne bodo lahek plen interesnim skupinam, ki bi jih rade prepričale za ali proti vetrnim elektrarnam, za ali proti cepljenju, za ali proti sevanju radijskih oddajnikov, za instant shujševalne tablete, za nestrpnost ali za bližajoči konec sveta. Pri tem formalna izobrazba, četudi na univerzitetnem ali doktorskem nivoju, ni nobeno zagotovilo imunosti proti naivnosti. Celo ljudje, ki se poklicno ukvarjamo z znanostjo, smo danes prepogosto ozko usmerjeni in ne sledimo znanstvenim dognanjem, ki so le malo izven našega »vrtička«. Zanimanje za znanost, sledenje njenemu napredku na vseh področjih in branje poljudnoznanstvenih tekstov je tako potrebno za vse, od šolajoče mladine, preko nekvalificiranih delavcev do univerzitetnih profesorjev.
In ljudje, ki smo po naravi radovedna bitja, se z veseljem zanimamo za znanost, če nam jo le ne priskutijo dolgočasne strokovne razlage. Sašo Dolenc je prav gotovo eden najbolj veščih in najplodovitejših poljudnoznanstvenih piscev pri nas in hkrati edini, ki obvlada pisanje s tako širokega področja znanosti: od fizike, kemije, biologije, geografije, zgodovine in filozofije.
Bralcem bo ta čudovita, že tretja samostojna knjiga Saša Dolenca približala stare zgodbe iz znanosti in najnovejša znanstvena odkritja na najlepši možni način. Če citiram še Alberta Einsteina: »Znanost je čudovita reč, dokler si nam ni treba z njo služiti kruha«.
Samo Kreft, Ljubljana, september 2010.
Intervju o knjigi v reviji Bukla (december 2010)
Samo Rugelj
Dr. Sašo Dolenc je fizik in filozof, ki je objavil je že več sto poljudnoznanstvenih člankov v različnih medijih, že nekaj let pa sodeluje tudi z revijo Bukla. Pred kratkim je izdal novo knjigo z naslovom Nove kratke zgodbe o skoraj vsem. To priložnost smo izkoristili za pogovor z njim.
Rugelj: To je že tvoja tretja knjižna zbirka kratkih zgodb o skoraj vsem, torej poljudnoznanstvenih besedil, ki jih že nekaj let lahko beremo na različnih koncih, največ v Dnevnikovem Objektivu. Poleg tega so bile v okviru Kvarkadabre izdane še tri poljudnoznanstvene knjige, Zakaj je nebo modro?, Kvarkadabra gre v kino in Kvarkadabra v kuhinji. Kakšni so odzivi na tvoje (vaše) projekte in kaj je njihov izvirni namen?
Dolenc: Odzivi so zelo dobri. Najbolj me veseli, da so nad knjigami in sestavki navdušeni tako univerzitetni profesorji kot tudi bralci, ki imajo končano le osnovno šolo. Pri pisanju za splošno javnost moraš najprej poskrbeti, da se bo ljudem sploh zdelo vredno v branje investirati svoj dragocen čas in energijo. Če pišeš strokovni tekst, je takšna skrb praviloma odveč, saj bodo študenti in kolegi prisiljeni prebrati vse, kar boš napisal, pri pisanju za splošno javnost pa te prisile ni. Sam se strogo držim pravila, da pišem samo o idejah in odkritjih, ki me navdušijo, saj lahko le tako dovolj motiviram bralce, da bodo tudi sami z enakim navdušenjem prebrali sestavek oziroma knjigo. Večinoma so zelo zanimive že same prelomne ideje, če so le dovolj jasno in razumljivo predstavljene, skoraj vedno pa jih spremlja tudi kaka pretresljiva življenjska zgodba, ki se bralcem vtisne v spomin.
V okviru Kvarkadabre smo se pred leti povezali takrat še študenti, ki nas je družilo prav navdušenje nad znanostjo in prenašanje te strasti na druge. Najbolj pridni kolegi so v tem dobrem desetletju obstoja Kvarkadabre postali že redni profesorji oziroma uspešni raziskovalci na najrazličnejših koncih sveta, tako da vseskozi ohranjamo stike in delamo na skupnih projektih predvsem prek interneta, ki je že od začetkov osrednji medij našega delovanja. Spletna stran kvarkadabra.net beleži približno pol milijona obiskovalcev letno, kar je za internetno publikacijo, ki ne ponuja »jošk in tračev«, kot se je o glavnih atraktorjih internetnega prometa pred kratkim zelo slikovito izrazil urednik enega od spletnih medijev, zelo dobra obiskanost.
Rugelj: Si eden redkih, ki redno plemenitiš slovenski publicistični trg s poljudnoznanstvenimi prispevki, za osnovo pa pogosto jemlješ kako svežo, največkrat angleško ali ameriško knjigo. Kako spremljaš tujo knjižno ponudbo na tem področju?
Dolenc: Sem navdušen uporabnik Amazonovega Kindla oziroma elektronskih knjig, saj mi je doma začelo zmanjkovati prostora za klasične papirne knjige. S Kindlom lahko knjigo kupiš takoj, ko izide, in ni treba več čakati več mesecev, da novitete prispejo tudi v naše kraje. Zelo priročno je, da si lahko prva poglavja prebereš že pred nakupom in tako presodiš, ali je knjiga sploh vredna nakupa. Problem elektronskih bralnikov vse do sedanje verzije Kindla je bil, da niso dovolj dobro podpirali podčrtovanja in vnašanja opomb, kar je vsaj zame zelo pomemben element branja.
Verjamem napovedim, da bodo elektronske knjige v nekaj letih prevladale na tržišču. Papirne knjige bodo seveda še na voljo, a dolgoročno verjetno podobno kot vinilne plošče kot nosilci glasbe. Pomembna tržna niša, ki vsaj pri nas še ni zapolnjena, je vzpostavitev sistema za prodajo slovenskih elektronskih knjig. Ta sistem bi moral biti tehnološko dovolj napreden, da bi podpiral vse obstoječe bralnike in pametne telefone.
Rugelj: S svojim pisanjem pokrivaš široko paleto tem, od celotnega naravoslovja do družbenih in socioloških fenomenov in raziskav. Kako se uspeš znajti v vsem tem?
Dolenc: V veliko oporo mi je formalna izobrazba tako s področja naravoslovja kot tudi humanistike. Resnega in poglobljenega študija fizike ni mogoče nadomestiti samo z branjem knjig. Med študijem na univerzi rešiš več tisoč najrazličnejših računskih in praktičnih problemov ter se prebiješ skozi obsežne matematične izpeljave enačb, s čimer pridobiš izkušnjo, ki ti je kasneje v veliko pomoč pri vrednotenju tega, ali nekdo blefira oziroma le išče medijsko pozornost ali ima res kaj tehtnega za povedati. Enako velja za humanistiko in družboslovje. Če se sam ne prebiješ skozi obsežne in zapletene tekste klasikov filozofije, ne moreš dovolj suvereno pisati o aktualnih novih idejah oziroma ločiti zrnje od plev.
Rugelj: V zadnjih letih, se mi zdi, se je anglosaški trg poljudnoznanstvenih knjig močno razširil, morda tudi po zaslugi »zvezd«, kot so Gladwell, Pinker, Dawkins, Hawking, Diamond, Friedman itn. Poleg tega imajo te knjige sedaj tudi veliko večji odmev v javnosti in kritikah. Kakšno je tvoje mnenje o tem glede na to, da redno spremljaš tovrstne izdaje?
Dolenc: Res izhaja ogromno poljudnoznanstvenih knjig, med katerimi je veliko zanimivih in izvrstno napisanih. Izoblikovala sta se dva velika žanra poljudnoznanstvenih del. Prvo skupino predstavljajo uspešni znanstveniki, ki poljudno predstavijo svoje delo oziroma področje znanosti, s katerim se ukvarjajo. Drugo skupino pa predstavljajo profesionalni pisci, ki v knjigah ne predstavljajo svojega dela, ampak panoramsko predstavijo neko področje znanosti. Poljudnoznanstvene knjige služijo tudi kot sredstvo za umeščanje novih idej in odkritij v širši družbeni kontekst, zato so zanimive tudi za same znanstvenike. Ti samo preko spremljanja strokovnih revij ne uspejo slediti razvoju znanosti onkraj ozkega področja, za katerega so strokovnjaki, zato radi posežejo po tovrstni literaturi.
Rugelj: Lahko poveš kaj o svojih prihodnjih projektih?
Dolenc: S slikarjem Arjanom Preglom pravkar pripravljava bogato ilustrirano otroško knjigo z delovnim naslovom »Kratke zgodbice o skoraj vsem«. Predvidoma naj bi izšla zgodaj spomladi, namenjena pa bo osnovnošolcem. S kolegi v okviru Kvarkadabre zbiramo sestavke za nov skupni knjižni projekt »Kvarkadabra pri zdravniku«, ki naj bi prišel v knjigarne v začetku jeseni 2011. Podobno, kot smo se pred časom lotili kuhanja in hrane, se sedaj lotevamo vsega, kar je povezano z zdravjem, boleznimi in obiski pri zdravniku. Bolj ali manj je končan tudi angleški prevod izbora zgodb iz mojih prvih treh knjig, a se še odločam, ali bi se lotil zelo zahtevnega iskanja tujega založnika ali bi se raje usmeril kar neposredno na globalni trg elektronskih knjig, kjer lahko nastopaš tudi kot garažni založnik, če le ponudiš dovolj kakovostno vsebino in znaš nanjo opozoriti potencialne bralce. V delu je še ena bolj strokovna knjiga, ki bo, upam, tudi kmalu končana.
Rugelj: Najlepša hvala za pogovor