Komentarji

Danes za osnovnošolce kot vse kaže poteka zadnji dan šolanja na daljavo. Mogoče je zato koristno, da poskušamo skupaj zbrati svoje vtise o tem nekajmesečnem zanimivem obdobju. Prepričan sem, da so opažanja otrok, učiteljev in staršev zelo različna. S tem zapisom bi rad predvsem opozoril, da problematika nikakor ni tako črno-bela in enoznačna, kot se morda zdi za osnovi tega, kar trdijo tisti, ki so v medijih najbolj glasni.

Od kolegov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic dobivam vedno pogosteje “prijazna” opozorila, da sicer dobro in zanimivo pišem o znanosti, a da moji zapisi in komentarji o težavah in nepravilnostih, s katerimi se srečuje naša raziskovalna sfera, niso primerni.

V javni razpravi nikoli ne gre le za razumsko izmenjavo idej, ampak tudi za poseganje v sfero prepričanj in emocionalnih odzivov javnosti

Spolnega nadlegovanja na univerzah se moramo lotili sistemsko. Enako velja tudi za druge oblike kršitev pravil in vrednot znanosti, ki jih v našem znanstveno-akademskem prostoru ni malo.

V medijih se je pojavila dokaj velika zmeda glede načina uporabe in kvalitete hitrih testov za virus SARS-CoV-2, zato sem se lotil branja in prišel do naslednjih zaključkov.

Zelo dobri smo v ustvarjanju videza, da nekaj delamo, hkrati pa se nam zdi dokaj nepomembno, če ima to, kar počnemo, dejanski smisel oziroma učinek.

Kriminologija preučuje vedenje ljudi, ko njihova dejanja niso v skladu s pravili in vrednotami skupnosti, ki ji pripadajo. Z oznako kriminologija znanosti po analogiji opišemo preučevanje vedenja znanstvenikov, ko njihova dejanja bistveno odstopajo od splošno sprejetih pravil in vrednot, ki veljajo v znanstveni skupnosti.

Koordinirana evropska akcija boja proti virusu bi bila seveda dobrodošla, prav tako je smiselna strategija za eliminacijo virusa, a vsi ti predlogi bi morali temeljiti na zanesljivih študijah. Brez novih tehtnih argumentov je nesmiselno ljudi pozivati na nov krog popolne zapore, ker tega ukrepa ne bodo sprejeli, zato je že vnaprej obsojen na neuspeh.

S Klemenom Selakovićem sva se za AIDEA podkast pogovarjala o znanosti med koronakrizo, pomenu filozofije, porastu populizma, zaupanju v cepiva in še marsičem drugem.

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Zapise in izjave, ki sem jih zadnje čase pripravil za različne medije in novinarje, sem zbral in jih preoblikoval v obliko intervjuja, da se lažje berejo.

Britanska ministrica za znanost Amanda Solloway je imela 14. septembra 2020 odličen govor o razmerah v znanstveno-akademski skupnosti. Navajamo nekaj odlomkov.

Če znanstvene raziskave ostanejo le v ozkem krogu podobno mislečih in niso podvržene široki argumentirani javni kritiki širšega kroga strokovnjakov, lahko začneta družbena moč in zaupanje, ki ga uživa znanost, slabeti. To ni dobro ne za znanost ne za sprejemanje skupnih odločitev v družbi.

Letos sem bila članica Občasnega strokovnega telesa (OST) za Javni razpis za financiranje raziskovalnih projektov za l. 2020 in želim predstaviti lastna opažanja tega izbirnega postopka.

Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

Glede na medijsko odmevnost zavrnitve našega raziskovalnega programa »Nujna stanja v interni medicini«, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS) ob koncu prejšnjega leta, čutim dolžnost, da javnost obvestim o epilogu te zgodbe.

V sredo, 20. novembra 2019, bodo znova podelili Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke, s katerimi v Sloveniji izpostavljamo raziskovalke in raziskovalce, katerih dosežki naj bi bili vsem za zgled. Ob svečanem dogodku velja opozoriti, da se pri podeljevanju znanstvenih nagrad pri nas vedno bolj kaže zelo skrb vzbujajoč trend nagrajevanja ustvarjanja čim boljšega videza velike znanstvene produktivnosti, ne pa dejanskih vsebinskih znanstvenih dosežkov, ki so pomembni za napredek znanja.

Pričakoval bi, da ljudje, ki delajo na področju znanosti, delujejo strogo v službi znanosti. Čista naivnost. Večina se v službi kariere podredi sistemu. Seveda obstajajo izjeme, ki se trudijo ohranjati znanstveno in raziskovalno etiko, a jih trenutni sistem hitro izreže iz znanstveno raziskovalnega kroga, če se vsaj deloma sistemu ne podredijo.

Verjetno je pravi čas, da ponovno premislimo, kaj sploh je smisel in pomen znanstvenika/ce v sodobni družbi? Zakaj družba sploh potrebuje znanstvenike?

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.