Komentarji

"V tem zapisu želim deliti nekaj spoznanj, ki sem se jih naučila v svojem življenju."

Po ekstremnih vremenskih razmerah, neurjih, toči in poplavah, ki so prizadele Slovenijo, je seveda treba hitro ukrepati in pomagati ljudem. A prav tako kot hitro, bo treba ukrepati tudi pametno, strateško in predvsem z uvidom v prihodnost.

Tri izjemne LGBT+ osebe, ki so pomembno prispevale k napredku znanosti.

Biolog in Nobelov nagrajenec Paul Nurse v kratkem videoposnetku razpravlja o tem, kako opredeliti življenje.

Starši in otroci, ko so dovolj stari, morajo biti temeljito poučeni o prednostih in slabostih veganske prehrane.

Argumenti zagovornikov in nasprotnikov sprejetja zakona.

Moramo poskrbeti tudi za primerno vzgojo umetne inteligence? Uravnavanje umetne inteligence (AI alignment) poskrbi, da so sistemi umetne inteligence usklajeni z vrednotami in pričakovanji ljudi.

Etični premisleki o uvajanju novih tehnologij so vedno dobrodošli, vendar morajo izhajati iz dejanskega razumevanja novih tehnologij in skrbne analize bolj ali manj verjetnih možnih učinkov na posameznike in družbo.

V dogovoru z Univerzo v Ljubljani objavljamo odziv dr. Žige Zaplotnika, dr. Tomaža Zwittra, dr. Matjaža Ličerja, dr. Gregorja Skoka in dr. Tjaše Pogačar na trditve prof. dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb.

Razmere na agenciji so kritične, saj informacijski mrk omogoča nenadzorovano porabo in zlorabo sredstev za znanost.

Prevod članka z naslovom “Resnica v novinarstvu” (Truth in Journalism), ki je bil v reviji Scientific American objavljen 30. julij 1853, pred skoraj 170 leti.

Kdo povzroča največ škode in zmede pri razumevanju epidemije v javnosti?

Kakšen vpliv imajo družbeni mediji na delovanje javnega prostora, je zelo odvisno od načina, kako jih uporabljamo.

Njegova zmaga je velik dosežek! Ne samo zanj, ki je pripravil dober program in ga zavzeto zagovarjal, ampak tudi za vse, ki s(m)o že dlje časa prepričani, da potrebuje naš akademski prostor resno nadgradnjo.

Pri volitvah rektorja UL ne gre le za soočenje programov, ki so jih kandidati predstavljali na soočenjih, ampak tudi za spopad dokaj raznolikih interesov, ki v resnici nimajo kaj dosti skupnega z znanostjo in univerzitetnim poučevanjem.

Z analizo kandidatov za rektorja Univerze v Ljubljani z vidika spolnega nadlegovanja želimo prispevati k vzpostavitvi varnega študijskega in delovnega okolja, mogoče pa komu olajšamo tudi odločitev pri oddaji glasovnice.

Kako bomo od študentov pričakovali kritično mišljenje in avtonomnost, če smo v kritičnih trenutkih kot ustanova in njeni posamezniki izbrali pot molka in udobja?

Vse študentke in študente spodbujamo, da natančno preberejo programe vseh kandidatov, se udeležijo javnih debat s kandidati in na koncu sprejmejo odločitev, ki bo prispevala k spremembi tako njihovega položaja, kot položaja naslednjih generacij.

Ob 8. marcu je morda pravi trenutek, da opozorimo še na t.i. "purplewashing" ali navidezno ustvarjanje javnega vtisa, da organizacija učinkovito naslavlja probleme žensk.

"Če zna raziskovalec pojasniti vsebino in smisel svojega dela širši javnosti in kolegom iz drugih ved, je zelo verjetno, da ima njegovo delo dejansko dolgoročni pomen za družbo. Komuniciranje znanosti sam razumem kot nekakšno aplikativno filozofijo znanosti, ki izvaja hkrati s sintezo vsebine tudi analizo in osmišljanje raziskovalnega dela skozi širšo družbeno in idejno perspektivo."