Kopija najave dogodka s spletne strani SAZU: 30-letnica programa Mladi raziskovalci – Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti. ARRS bo izdala tudi priložnostno publikacijo, ki bo na voljo na spletu (ARRS – Dogodki).

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije prireja slavnostni dogodek ob obeležitvi 30-letnice delovanja programa mladih raziskovalcev – MR30.

Dogodek bo potekal 20. oktobra 2016 v Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti z začetkom ob 10. uri. (Organizator opozarja, da bodo imeli zaradi omejenih kapacitet dvorane pri vstopu prednost gosti z vabili.)

Na dogodku želimo osvetliti idejne začetke snovanja programa, ki je prvo generacijo mladih raziskovalcev sprejel leta 1985, uresničil prvotni cilj »2000 mladih raziskovalcev do leta 2000« in do danes podprl nekaj manj kot 5000 mladih raziskovalcev. Na dogodku bodo predstavljeni pogledi o pomenu programa mladih raziskovalcev za Republiko Slovenijo, izkušnje dolgoletnih mentorjev ter pogledi mladih raziskovalcev. V drugem, delovnem delu se bomo posvetili izzivom za prihodnje delovanje programa mladih raziskovalcev. Predstavljena bodo priporočila delovne skupine MR+, ki jo je spomladi imenoval Znanstveni svet agencije.

Program:

10:00 Uvodne besede in pozdrav udeležencem
akad. prof. dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Program Mladi raziskovalci – pregled in izzivi po tridesetih letih
prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS

10:15 Izkušnje mentorjev in nekoč mladih raziskovalcev (vodena razprava):
akad. prof. dr. Matej Brešar, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

prof. dr. Mirjana Ule, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

akad. prof. dr. Franci Gabrovšek, Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU

prof. dr. Mihaela Koletnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in članica Znanstvenega sveta ARRS

10:40 Pogled mladih, pogled naprej
Urška Slapšak, predsednica Društva mladih raziskovalcev Slovenije

10:45 Pomen programa Mladi raziskovalci v luči strateških usmeritev na področju znanosti
prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Slavnostna podelitev priznanja snovalcem ideje programa mladih raziskovalcev
Priznanje bo v imenu vseh sodelujočih prevzel dr. Boris Frlec, takratni podpredsednik republiškega izvršnega sveta

11:00 Kratek odmor

11:15 MR+: idejni prispevki k nadgradnji programa mladih raziskovalcev
prof. dr. Marko Topič, predsednik Znanstvenega sveta ARRS, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Evropske sheme financiranja MR in sheme v drugih članicah
prof. dr. Mitjan Kalin, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

Priporočila delovne skupine MR+
prof. dr. Dragan Mihailović, vodja delovne skupine MR+, Institut Jožef Stefan

Razprava:
prof. dr. Marko Topič predsednik Znanstvenega sveta ARRS, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

prof. dr. Dragan Mihailović, vodja delovne skupine MR+, Institut Jožef Stefan

prof. dr. Mitjan Kalin, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS

13:00 Zaključek

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

2 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Ursa OK
7 - št. let nazaj

Obljavljena tudi ARRS analiza Doktorji znanosti po usposabljanju po programu mladi raziskovalci 2012 – 2015.
https://www.arrs.gov.si/sl/analize/inc/Analize/DR-MR_2012-2015.pdf

GK21108591
GK21108591
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Ursa OK

Ta analiza kaže da je: “absorpcijska sposobnost okoli 200 oseb na leto (okoli 100 oseb raziskovalne organizacije, 50 oseb gospodarstvo, ostalo drugi).” in tole: “Po usposabljanju po programu mladi raziskovalci okoli 60 oseb v zaključnem poročilu navede, da so brezposelni. Največ brezposelnih je v naravoslovju in tehniki (okoli 15 oseb), sledita biotehnika in humanistika. Relativno pa je največ brezposelnih v humanistiki (okoli 35 odstotkov), sledita biotehnika in družboslovje.” Kako je ARRS upoštevala rezultate te njihove lastne analize? Saj vendar ne evaluirajo rezultatov svoje dejavnosti kar tako, da bi bili kadrovsko še bolj podhranjeni in ne bi mogli delati kaj drugega?… Beri dalje »