Razprava o predlogu spremembe zakona o visokem šolstvu, ki univerzam omogoča malo več avtonomije pri odločanju o izbiri jezika v posameznih sklopih študija, se nadaljuje. (Glej tudi:O slovenščini na univerzi – nadaljevanje razpraveJe slovenščina na univerzi ogrožena?)

Na mnenjski strani časopisa Delo je biolog Tom Turk in v sestavku  »Slongleščina« ali slovenščina? poudaril, da slovenščina na univerzah ni ogrožena zaradi nekaj ur predavanj v angleščini, ampak zaradi slabega znanja slovenščine pri študentih:

Novi zakon o visokem šolstvu je dvignil veliko prahu in negodovanja glede možnosti poučevanja v angleškem jeziku na slovenskih visokošolskih ustanovah. Mislim, da so tako zagovorniki kakor nasprotniki zgrešili bistvo problema. Sam sem profesor na UL in neposredni izvajalec predavanj, od katerih nekatera že, druga pa bi (še) lahko bila v angleščini. Tako sem kar dobro seznanjen s teoretičnimi in praktičnimi problemi, pomisleki, dvomi in zadržki, ki jih imamo visokošolski učitelji pri predavanjih v tujem jeziku. …

Moja poanta je, da slovenščina na univerzah ne bo zamrla zaradi nekaj ur predavanj v angleščini, da slovenski jezik in slovenski izrazi v znanosti zaradi tega niso prav nič ogroženi (večina stanovskih društev ima komisije, ki skrbijo za slovensko strokovno terminologijo), je pa vse siromašnejša, ker študenti v slovnično pravilni slovenščini niso sposobni napisati dveh strani eseja, kaj šele obsežnejšega seminarja ali diplomske naloge. Pri tem so tako površni, da se jim ne ljubi uporabiti niti pregledovalnikov besedil, ki jih ima vsak urejevalnik besedila. S popravljanjem tovrstnih izdelkov imam res veliko dela, pa nisem slavist, ampak biolog, ki mu ni vseeno, kako je kaj napisano. Skrb za materni jezik, tu je to pač slovenščina, ne more biti samo skrb pesnikov, pisateljev in slavistov, ampak vseh nas, staršev, učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, profesorjev na univerzah.

Če bi vsakdo v vsakdanji komunikaciji s svojimi otroki, dijaki ali študenti zahteval doslednost in pravilnost pri izražanju in pisanju v slovenščini, tudi nekaj predavanj v angleščini ne bi smel biti tak problem kot ga nekateri poskušajo prikazati. Nekaj angleščine na univerzah slovenščine vsekakor ne bo uničilo, naša lastna brezbrižnost do slovenščine pa prav gotovo. Temu se bomo, glede na vse, težko izognili, ni pa nemogoče. In o tem, ne pa o visokošolskem zakonu in nesrečni angleščini, bi se morali več pogovarjati.

Nasprotniki novele pa so se zbrali v Slovenski matici na posvetu z naslovom Zagovor slovenščine. Tule je kratek povzete iz časopisa Družina – Zagovor slovenščine na slovenskih univerzah:

Zbrane je najprej nagovoril predsednik Slovenske matice prof. dr. Milček Komelj. Spomnil je na uveljavljanje slovenščine v šolah v 19. stoletju, ki ji je nemško govoreča oblast očitala nerazvitost in pomanjkanje knjig v slovenščini. Univerza je nastala mukoma, na njej so gostovali tudi tuji profesorji. Kmalu po ustanovitvi ji je že grozila celo nevarnost, da bi jo ukinili. Poudaril je različnost razmišljanja med humanističnimi in naravoslovnimi vedami in dodal, da vladni predlog prihaja prav iz vrst univerzitetno inštitutnih vrst ekonomije in naravoslovja ter državnega uradništva. Umetniki iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti predlog odločno zavračajo, vendar se pridružujejo možnosti filološkega razreda, ki predvideva predavanje za tuje študente v angleščini, vendar so proti ponižanju, da bi slovenski študenti morali na slovenski univerzi poslušati predavanja v nematernem jeziku. Predlog kaže na ozkosrčen pogled na slovenščino kot omejitve oz. komunikacijske ovire. Tudi v Evropski zvezi želimo ostati Slovenci, je dejal Milček Komelj in zavrnil privolitev v okrnjeno identiteto, siromašenje slovenskega jezika na znanstvenih področjih in splošno kulturno stagnacijo, kar bi bila posledica omejevanja učnega jezika.

Kot svarilo lahko razumemo Irce in Nizozemce, ki so svoj jezik v znanosti zavrgli. »Vstop v mednarodno znanost z zanikanjem lastnega jezika v šolskem procesu, pa je kramarsko, ozkosrčno, pragmatistično in za naš narodni obstoj več kot kratkovidno in pogubno.« Prepričan je, da bi univerza iz branika slovenščine postala njegova grobarka. Jezik je opredelil ne le kot sredstvo sporazumevanja, temveč kot legitimacijo naših duhovnih korenin. Še posebej je zavrnil razloge za predlog – pohlep, želja po videzu veljave in dobičku, potujčevanje na mednarodnem trgu, kar vodi v nerazpoznavnost in provincialnost. Slovenščino, ki postaja vse bolj degradirana in ohlapna, je treba na univerzi in v javnem življenju negovati. Za slovenščino so zanimanje izkazali celo tujci. Slovenski študenti imajo z ustavo pravico študirati v slovenskem jeziku, je poudaril.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

5 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
rx170
rx170
7 - št. let nazaj

Ne strinjam se z dr. Tomom Turkom, se pa strinjam z dr. Komeljem.

CD
CD
7 - št. let nazaj

Ko bom v roke dobil več kot 20% vsaj približno jezikovno korektno napisanih poročil, seminarskih in diplom, se bom morda strinjal, da je izvajanje študijskih programov v angleščini problem. Do takrat pa smatram, da so slavisti povezani z OŠ/SŠ, daleč največja ovira pri osvajanju in spoštovanju lastnega jezika. Ta nepismenost in odpor do jezika še zdaleč ni nekaj novega zato naj vpleteni najprej razčistijo med sabo zakaj in kako je do tega prišlo. Vsaj zase trdim, da še vedno berem in pišem navkljub dolgoletnemu trudu slavistov, da bi to željo ubili. V angleščini izvajam predmete kadarkoli se vpleteni strinjajo in… Beri dalje »

marko marincic
marko marincic
7 - št. let nazaj

pri tej razpravi gre za popolno zavajanje. Jezik sploh ni glavni problem novele. Glavni problem je, da poglablja zakonsko praznino, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče. Razširja možnost subvencioniranja komercialnih dejavnosti iz proračuna. Če poenostavim: ne gre za internacionalizacijo, ampak za internacionalizacijo izrednega študija, torej “afere honorarji”.

http://www.ds-rs.si/?q=novice/predlog-sprememb-dopolnitev-zakona-o-visokem-solstvu-ucni-jezik-v-visokem-solstvu

https://drive.google.com/file/d/0BxyypCcfN921Q1dCN1MtT2otT00/view

https://drive.google.com/file/d/0B-M2AWgiSYtcVXJWaVpoajZrR3M/view (mdr. predlog amandmaja, ki bi preprečil dodatno honorarno plačevanje pedagoškega dela)

https://drive.google.com/file/d/0B-M2AWgiSYtcYWVpVFFPMTNlMWs/view (glavarinska uredba)

https://drive.google.com/file/d/0B-M2AWgiSYtcUGVuTzZOVXlWT3M/view

vprasanje
vprasanje
7 - št. let nazaj
Odgovor na  marko marincic

Uporabe angleščine na univerzi ne smemo poenostaviti, da ne bi kdo služil s komercialnimi predavanji za tujce?

marko marincic
marko marincic
7 - št. let nazaj
Odgovor na  vprasanje

vidi se, da skoraj nihče ne pozna celotnega predloga novele. Tukaj ne gre za dilemo med svetovljanstvom in zapečkarstvom. V tej dilemi sem vseakor na strani prvih. Komot pišem in predavam v več svetovnih jezikih. Ne samo v angleščini. Ampak tu ne gre za to. Gre za komercializacijo lokalnih in državno subvencioniranih univerz. Če bi bila cena teh predavateljev na področju družboslovja res tako visoka, bi bili že zdavnaj v Ameriki. V resnici pa gre za parazite, ki s pomočjo državne subvencije vsemu svetu predavajo o nepomembnih turbulencah znotraj slovenske ekonomije, prava itd. To ni internacionalizacija. To je ceneno kompradorstvo.… Beri dalje »