Na sistematskem pregledu nam izmerijo krvni tlak. Napihljivo manšeto nam nataknejo na nadlakt. Zdravnik ali medicinska sestra s stetoskopom zbrano osluškuje zvoke. Rezultat je na primer 114/65. Česa? Zakaj dve številki? Kaj se sliši skozi stetoskop? Preden odgovorimo na ta vprašanja, najprej poglejmo, kaj sploh je krvni tlak.
Krvni tlak je sila krvi, ki pritiska na enoto površine krvne žile. Po mednarodnem sistemu enot tlak izrazimo z enoto pascal, kar je enako enemu newtonu na kvadratni meter. Krvni tlak lahko izmerimo s preprostim živosrebrovim manometrom, zato največkrat uporabimo kar enoto milimeter živega srebra. Kako deluje živosrebrov manometer? V cevko, ukrivljeno v obliki črke U, vlijemo živo srebro. En konec je odprt, na drugi konec pa priključimo merilno cevko. Tlak v merilni cevki potisne živo srebro navzgor, dokler se teža stolpca živega srebra ne uravnoteži z merjenim tlakom. In prav od tod izvira enota milimeter živega srebra (mm Hg) – predstavlja torej tlak, ki ga zaradi svoje teže pod seboj ustvari 1 mm visok stolpec živega srebra. Namesto živega srebra bi v manometru lahko uporabili tudi vodo, ki je mnogo lažja. En milimeter živega srebra ustreza 13,6 milimetrom vodnega stolpca. Za meritve krvnega tlaka pa bi bil manometer na vodo nepraktičen, saj bi morala biti cevka višja od dveh metrov.
Ko govorimo o krvnem tlaku, običajno mislimo na arterijski krvni tlak. Izmerimo pa lahko tudi tlak v venah. Podobno kot merimo tlak v avtomobilskih pnevmatikah, v veno vstavimo iglo in jo s cevko povežemo z manometrom. Tako ugotovimo, da se zaradi teže krvi tlak v žilah pri stoječem človeku spreminja z višino: v venah v višini vratu je okrog nič, v višini dlani okrog 35 mm Hg in v višini stopal okrog 90 mm Hg. Tlak v avtomobilskih pnevmatikah lahko izkušen voznik oceni že s pogledom. Ko se platišče približa tlom, je tlak prenizek. Podobno lahko opazujemo, kako se tlak v venah na roki zniža, ko roko dvignemo. Zdravnik pa lahko oceni tlak v perifernih vratnih venah. V sedečem položaju so normalno nenabrekle. Če nabreknejo spodnje vene vratu, je tlak okrog 10 mm Hg, če pa izstopijo še vene v zgornjem delu vratu, je tlak 15 mm Hg. Vratne vene so vidne, ko naraste tlak v prsnem košu, na primer pri zelo glasnem govorjenju.
Arterijski krvni tlak je višji od venskega in pulzira zaradi utripanja srca. Z vsakim utripom srca kri napolni arterije. Najnižji tlak je ob koncu faze srčnega ciklusa, ki ji rečemo diastola. Takrat srčna stena postane ohlapna in votlina se napolni s krvjo. Tlak strmo naraste med iztisno fazo krčenja srca, ki jo imenujemo sistola. Pri krčenju srčnega ventrikla se kri sunkovito iztisne v arterije. Elastično tkivo sten aorte in arterij se pod tlakom raztegne. Med diastolo, ko kri iz srca ne priteka več, nazaj v srce pa se tudi ne more vrniti zaradi zaprte aortne in pljučne zaklopke, se volumen arterij postopno zmanjša. Kri namreč odteče v arteriole in kapilare, arterije se elastično relaksirajo. Tako se del energije tlaka, ki nastane v srcu med sistolo, porabi za raztegnitev elastične aorte in arterij. Zaradi tega se pulzirajoči tlak srca delno zgladi. Če odštejemo diastolični arterijski tlak od sistoličnega, dobimo pulzni tlak. Velikost pulznega tlaka je odvisna od dveh dejavnikov: od utripnega volumna in od elastičnosti arterij. Utripni volumen je dinamično uravnavan in se lahko spreminja od utripa do utripa. Elastičnost arterij je kratkoročno razmeroma stalna, z leti pa se počasi manjša. Ob zmanjšani elastičnosti arterij se pulzni tlak zveča ob nespremenjeni dejavnosti srca.
Kako lahko izmerimo arterijski krvni tlak? Ker tlak pulzira, izmerimo tlak v fazi diastole in tlak v fazi sistole srca. Tako imenovani zgornji tlak imenujemo tudi sistolični tlak, spodnji pa diastolični tlak. Z neposredno meritvijo, pri kateri bi zabodli iglo v arterijo in jo povezali z manometrom, bi po nepotrebnem posegali v telo preiskovanca. Mnogo manj neprijetne so meritve arterijskega krvnega tlaka z manšeto. Metodi rečemo tudi sfigmomanometrija z avskultacijo (osluškovanjem) Korotkovovih zvokov, Riva-Roccijeva metoda ali na kratko kar RR.
Metoda meritve krvnega tlaka z manšeto in živosrebrovim manometrom se imenuje po italijanskem pediatru Scipionu Riva-Rocciju, ki je leta 1895 razvil merilni aparat. Okrog nadlakti namestimo napihljivo manšeto, jo napihnemo nekoliko nad pričakovani sistolični tlak in nato počasi iz nje izpuščamo zrak. Medtem s stetoskopom osluškujemo zvoke v brahialni arteriji v predelu nadlakti. Ko je manšeta napihnjena, je arterija popolnoma stisnjena in kri ne teče. Ko tlak v manšeti pade pod sistolični tlak arterije, lahko ob sistolah zaradi tlačnega vala kri v kratkih curkih teče skozi delno stisnjeno arterijo. Te hitre curke krvi skozi arterijo slišimo skozi stetoskop kot mehak trkajoč zvok (Korotkovov zvok). Ko se ta zvok prvič pojavi, zabeležimo sistolični tlak. Ko še naprej nižamo tlak v manšeti, so curki krvi, ki tečejo skozi arterijo, vedno daljši. Ko manšeta ne stisne arterije popolnoma niti med diastolo, se predvsem pri otrocih zvok spremeni v daljše šumenje. Takrat zabeležimo diastolični tlak. Ko tlak v manšeti še bolj pade, pretok krvi skozi arterijo ni več oviran in tok krvi postane laminaren. Takrat v brahialni arteriji ne slišimo nobenih šumov več. Tako smo odgovorili na naša vprašanja: z osluškovanjem in spremenljivim tlakom v manšeti smo izmerili sistolični tlak 114 mm Hg in diastolični tlak 65 mm Hg.
Namesto osluškovanja lahko pretok v arteriji spremljamo tudi z dopplerskim ultrazvokom, vendar je taka naprava draga. Sorodna metoda je tudi palpacijska (s tipanjem). S to metodo brez osluškovanja ocenimo sistolični krvni tlak tako, da napihnemo manšeto nad pričakovani krvni tlak in prste položimo na mesto arterije. Počasi nižamo tlak v manšeti. Ko otipamo utrip, zabeležimo ocenjeni sistolični tlak. Namesto tipanja lahko opazujemo oscilacije v tlaku manšete, ki jih povzroči stiskanje in razširjanje arterije. Takemu pristopu pravimo oscilacijska metoda. Prav to metodo najpogosteje uporabljajo avtomatski merilci arterijskega tlaka, ki jih lahko kupimo v lekarni ali trgovini z medicinskim materialom.
Z avtomatskimi merilci si lahko sami prav preprosto izmerimo arterijski krvni tlak, vendar pa moramo za zanesljivo meritev in pravočasno zdravljenje previsokega ali prenizkega tlaka k zdravniku.
Poleg tega moramo biti pri meritvi pozorni, da je manšeta na nadlakti v višini srca. Zaradi teže krvi je namreč v dvignjeni roki tlak malo nižji, v spuščeni pa malo višji od krvnega tlaka v višini srca. (Radovedni bralci z dostopom do avtomatskega merilca lahko odvisnost izmerjenega tlaka od položaja manšete glede na srce preprosto raziščete sami!) Pa tudi zdravnik z eno samo meritvijo ne bo mogel ugotoviti, ali imamo tudi sicer zvišan ali znižan krvni tlak. Včasih so rezultati meritev krvnega tlaka pri zdravniku višje tudi zaradi tako imenovanega vpliva belih halj, ko nam tlak naraste že samo zaradi vznemirjenja ob obisku zdravnika.
