V 81. letu starosti je umrl profesor fizike in popularizator znanosti prof. dr. Janez Strnad. (Obvestilo na strani FMF)

Zadnje javno predavanje je imel prof. Strnad pred skoraj natanko enim letom na prireditvi ob izidu slovenskega prevoda Einsteinove knjige O posebni in splošni teoriji relativnosti. Velik Atrij ZRC-SAZU je bil takrat nabito poln.

1 Komentar

  1. Profesor Strnad je bil res pravi mislec in
    popularizator prave znanosti. Zelo dobro je poznal tudi slabo znanost. Naj
    opozorim na njegov zadnji intervju, ki je bil objavljen v Delu 10.12.2015 (http://www.delo.si/znanje/znanost/mojster-poljudnega-pisanja-o-resni-znanosti.html).
    Zlasti je pomemben zaključek:

    Slovite tudi po tem, da odločno
    nasprotujete tako imenovani slabi znanosti, zlasti v medijih. Ste oster kritik
    slabega urednikovanja, pa tudi molčečih strokovnjakov, ki se ne odzovejo na
    objavljene »neslanosti«.

    Kaže, da sem se tega navzel iz
    literature, ki sem jo spremljal. V tuji literaturi so bili do naravoslovnih
    neslanosti skrajno ostri. Posebej je pritegnila mojo pozornost naša posebnost.
    James Gillies, ki v Cernu skrbi za odnose z javnostmi, je zapisal: »Ko
    novinarji poročajo o znanstvenih temah, se prevečkrat držijo obrazca, ki so ga
    vajeni iz politike: zagovorniki trdijo eno, nasprotniki ravno nasprotno,
    resnico pa naj javnost poišče v aritmetični sredini obeh skrajnosti.« Pri nas
    nekateri novinarji vidijo nasprotnike »uradne znanosti« kot tiste, ki jih ta
    znanost sili k molku, in mislijo, da se je zanje treba zavzeti kot za druge
    zapostavljene, denimo izbrisane ali begunce.

    Zanimivo bi bilo slišati kakšen
    konkreten primer

    Ta čas nisem navdušen nad tem, da sem
    zaslužni profesor na univerzi, ki se ukvarja s spominom vode. Če bi bil mlajši,
    bi v znamenje protesta vrnil naslov. Zadeva je nedopustna in kaže, kako je
    načeto bistvo naravoslovja. Namesto da bi pred leti dvema mladima
    raziskovalcema njuni kolegi položili na srce, da tisto, kar počneta, nima zveze
    z naravoslovjem, je zdaj v težavah vsa univerza. Še več, raziskovalca sta
    ustanovila zasebni inštitut, s katerim poskušata črpati davkoplačevalski denar.

    Kaj menite o tako imenovani prevladi
    družboslovja nad naravoslovjem, ki ni značilna le za Slovenijo, ampak je
    svetovni pojav?

    Vtis imam, da je naša družba tako
    nesimetrična, da to že moti njen razvoj. Stik z naravo bi blagodejno učinkoval
    na drugo stran. O raziskovanju v naravoslovju in o poučevanju naravoslovja,
    matematike in tehnike in podobnem odločajo tudi ljudje, ki jim te zadeve niso
    domače. Toda tu hitro naletimo na mejo: naravoslovci, ki so dobili možnost
    odločanja, se niso vedno odlikovali po svojih odločitvah.

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.