Slovenija in članstvo v CERN-u

    481

    V Dnevniku danes Uroš Škerl Kramberger piše o tem, kaj se dogaja s pridruževanjem Slovenije CERN-u.

    V Cernu, kjer deluje največji pospeševalnik delcev na svetu, bodo konec marca začeli razkrivati temno snov in druge uganke vesolja. Pri tem bodo lahko sodelovali tudi slovenski znanstveniki, četudi se država plačevanju članarine v Cernu izogiba. Ministrstvo za znanost obljublja, da bo odločitev o včlanitvi sprejeta še letos. 

    Zgodba o članstvu Slovenije v CERN-u ima več zavihkov in sega  v sam čas osamosvajanja Slovenije, torej v čas pred skoraj 25 leti. Zadnja pomembnejša epizoda se je začela z letom 2009, ko je Slovenija tudi uradno zaprosila za članstvo v CERN-u (o prvi novici sem na Kvarkablogu pisal tukaj, o sami oddaji prijave pa tukaj). Od tedaj je Izrael postal polnopravna članica, Turčija, Ukrajina, Ciper in Srbija pa pridružene članice. In kaj se je med tem dogajalo s Slovenijo?

    Tudi slovenski znanstveniki si od prihodnjih Cernovih uspehov veliko
    obetajo, a naša država k temu ne prispeva. Pristopanje Slovenije v
    članstvo Cerna, ki je največji znanstveno-politični projekt evropskih
    držav, poteka že od leta 2009. Tedaj je vlada sprejela sklep o
    včlanitvi, po tistem pa so zadeve zastale. Pred dobrim letom dni nas je
    dr. Rüdiger Voss iz Cernove mednarodne pisarne opozoril, da je generalni direktor organizacije Rolf-Dieter Heuer
    slovenskim oblastem že poslal osnutek sporazuma o pridruženem članstvu,
    ki je pogoj za polnopravno članstvo. Podpis sporazuma bi bil prvi
    formalni korak, vendar iz Slovenije odgovora ni bilo – z izjemo kratkega
    potrdila, da so prejeli dopis, je razkril Voss. Ugledni fizik je dejal,
    da »proces s Slovenijo spi«. 

    Eden od dobrih poznavalcev problematike, ki je za Dnevnik
    spregovoril pod pogojem anonimnosti, nam je pojasnil, da je težava v
    krčenju sredstev, ki jih Slovenija namenja za znanost. Ta so se kmalu po
    sklepu vlade o včlanitvi začela krčiti in so se do danes skrčila za 23
    odstotkov – s 182 milijonov evrov na 139 milijonov evrov na leto. »V
    takšnih razmerah pa ima država na izbiro le, da poseže v sredstva za
    znanstvene razpise, če želi zbrati denar za Cern,« pravi naš sogovornik.
    Dodatna težava, potrjuje naš sogovornik, pa je, da Slovenija o svojih
    finančnih težavah oziroma zastoju Cerna ni obveščala, temveč so zadeve
    res »zaspale«.

    Generalni direktor Heuer naj bi »zaskrbljenost« nad
    slovenskim odnosom že izrazil na srečanjih s slovenskim veleposlanikom v
    Ženevi Matjažem Kovačičem. Znanstveniki, s katerimi smo govorili o tem,
    so nam povedali, da je situacija »sramotna«.
    Februarja letos je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar
    državnemu zboru sicer pojasnila, da se namerava tega vprašanja
    Slovenija letos ponovno lotiti. Vendar naj bi za obnovo postopka
    potrebovali ponovno potrditev sedanje vlade. 

    …Letna članarina, če se bo Slovenija za članstvo vendarle odločila, bo sprva znašala manj kot milijon evrov, v nekaj letih pa bo narasla na tri milijone. Za primerjavo: Nemčija vsako leto v Cern vplačuje 200 milijonov evrov. Res pa je, da bi bila po dostopnih podatkih to najvišja članarina, kar jih Slovenija plačuje mednarodnim organizacijam.  

    In kaj članstvo v CERN-u omogoča? Za znanstvenike je prednost članstva precej očitna saj omogoča lažje vključevanje v raziskave:

    As an Intergovernmental Organization (IGO), CERN is funded primarily through contributions from its twenty-one Member States, Associate Member States, and one Candidate for Accession to Membership.  Accordingly, as is standard for IGOs, CERN recruits its Staff Members, most of its Fellows and the participants in its Student Programmes from nationals of these countries.

    A morda je še večja prednost za visokotehnološka podjetja. Denar, ki ga CERN pridobi s članarinami, se namreč na razpisih porabi po striktnem nacionalnem ključu. Slovensko podjetje (npr. Instrumentation Technologies), namreč sedaj lahko na razpisu uspe le, če je za razred boljše od ostalih (npr. ponudi nekaj, kar nihče drug ni sposoben narediti).