… sva ustrezne vladne predstavnike opozorila na privilegirane skupine, ki bi morale biti tudi predmet varčevalne politike, pa jih je vlada izpustila ali enostavno pozabila nanje. Tukaj sva mislila na izrazite neupravičene privilegije slovenskih akademikov, članov SAZU, ki jih v veliki večini v drugih evropskih državah ne poznajo.
V Sloveniji vsak član akademije dobiva mesečno dosmrtno nagrado v znesku približno 1400 evrov bruto. Če je nekdo v Sloveniji akademik 30 ali več let – kar ni izjemno –, prejme nagrado reda velikosti, ki je blizu Nobelove nagrade, ki si jo običajno deli več nagrajencev. Iz podatkov v bazi SICRIS ugotavljamo, da je lahko upokojeni redni profesor poleg pokojnine ali dela pokojnine iz sredstev ARRS še kot raziskovalec zaposlen 50-odstotno na univerzi v Ljubljani in še 20-odstotno na javnem raziskovalnem inštitutu v Ljubljani, poleg tega pa prejema še mesečno dosmrtno nagrado SAZU.
Ker ima večina članov SAZU še drugi dohodek (nekateri pa še tretjega), ki prav tako izhaja iz proračuna RS, lahko v nekaterih primerih dohodki članov SAZU iz proračuna presežejo sto tisoč evrov na leto, kot je razvidno iz objavljenih podatkov za dohodke nekaterih vidnejših članov SAZU.
… Vendar je SAZU ohranila relativno zaprt in nizko prilagodljiv koncept in svoje sovjetske privilegije v obdobju, ki ga ni več. Ker je znanje količinsko tako naraslo in bilo prek interneta preneseno v vse konce sveta, danes Slovenija razpolaga z več sto »potencialnih« akademikov, ki imajo tolikšno ali večje, vsekakor pa najbolj sveže znanje kot akademiki. Zato bi izbira novih članov SAZU morala sloneti na registru vrhunskih slovenskih znanstvenikov in umetnikov, sedaj je pa še vedno prepuščena zaprtemu lobiranju in raznovrstnemu prijateljevanju.
Celoten članek lahko preberete na spletni strani časopisa Delo.
Dopolnilna zaposlitev v slovenskem visokošolskem sistemu Iz strani vlade RS poteka velik pritisk v smeri zmanjšanja mase plače v javnem sektorju. Prizadete bodo vse skupine, vendar naj bi po napovedih večino pritiska prenesli na določene skupine slabše plačanih poklicev, kot so npr. policisti, vojaki, in medicinske sestre. Reprezentativni sindikati so že napovedali pričakovan in upravičen odpor tem pritiskom, toda smiselno bi bilo tudi raziskati anomalije znotraj sektorja. Ko se v zadnjem obdobju pregovarja o potrebnosti in zasluženosti nagrad članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se pozablja na še eno izjemo, za katere ne veljajo zakonske omejitve kot za običajne državljane.… Beri dalje »
Prejšnja analiza je pokazala, da je velika večina visokošolskih učiteljev vključena v programske skupine, le manjšina pa tudi ali samo v projekte. Ta sredstva so proračunska. Drugi možni viri so še lastna sredstva fakultete za izvajanje raziskovalne ali pedagoške dejavnosti, ki so lahko pridobljena na podlagi evropskih projektov, pogodb z gospodarstvom ali izvajanja plačljivega študijskega programa. Ta sredstva običajno niso proračunska.Točne podatke o deležu proračunskih sredstev za financiranje dopolnilnih zaposlitev na fakultetah ima verjetno samo Javna agencija za raziskovalno dejavnost, od koder bi jih morali pridobiti na podlagi zahteve dostopa do podatkov javnega značaja. Vendar pa lahko na podlagi povzete… Beri dalje »
Vi bi merili izvedbo raziskovalnega dela s prisotnostjo na delovnem mestu? Raziskovanje je seveda predvideno v osnovni pogodbi. Vendar, če tako natančno normiramo, lahko tudi ugotovimo, da je del, ki ostane znotraj 8 ur delovne obveze, precej majhen in večino ne omogoča silnega projektnega dela. Hkrati nikjer ne piše, da je raziskovalno delo izključno projektno (pravzaprav je lahko samo v okviru mentorskega dela z doktorskimi študenti. Projektno delo, ki večinoma rezultira v 20% dodatni zaposlitvi, je v veliki večini priemrov rezultat dodatnega angažmana izven 8 ur. Če ste kdaj prijavljali/izvajali kak projekt in lovili roke, potem verjetno veste o čem… Beri dalje »
Če bi dobro brali, bi videli da govorim o večinoma programskem financiranju. Brez skrbi, pridobil in vodil sem že veliko projektov. Delo na pripravi in izvedbi projektov mi je dobro znano. Znana pa mi je tudi intenziteta dela na fakultetah. Se strinjam, osnovna pogodna ne zahteva prijavljanja projektov. Osnovna pogodba ne zahteva niti sodelovanja v programskih skupinah. Zahteva pa raziskovalno delo, drugače lahko tudi od profesorjev zahtevamo 10 ali več učnih ur na teden, ne samo 6. Socialistična alokacija sredstev je veljavna trenutno. Vrhunski raziskovalci pedagogi ki delajo mnogo več kot 8 ur na dan so enako plačani največ 120%… Beri dalje »
Seveda je tudi 20% zaposlitev neke vrste uravnilovka (ker je pač omejena navzgor) vendar je 20% dodatna zaposlitev trenutno edini element, ki sploh omogoča razliko med projektno aktivnimi in projektno neaktivnimi. Programske skupine so sicer res posebna zgodba vendar pa tudi ne more biti vsak član programske skupine, ker so vseeno določeni pogoji. Seveda se pa vodja lahko odloči, kako bo porabljal sredstva za plače, lahko zapolsi seveda tudi doktoranta (pod predpostavko, da je dovolj dober, da je sploh lahko član) in ne daje kolegom 20% dodatnih zaposlitev. Pišete o sistemu za vrednotenje raziskovalnega dela pedagoških delavcev. A za njih… Beri dalje »
Dragi rx170,
Ali se ti zdi upravičeno, da za 40 urni delavnik pedagoga (oziroma enako dolg delavnik kot ga opravi raziskovalec) zagovarjaš 120% plačo? Pedagog ima poleg 120% plače tudi zaposlitev za nedoločen čas, raziskovalec pa je na pogodbah za določen čas. Pri točkah A3 se pedagogu vsa pridobljena sredstva pomnožijo s faktorjem 1,5 – to pomeni če ti zrihtaš 100k€ iz EU boš imel A3 1,5 jaz pa 1,0. Zakaj že?
Ja, upravičeno se mi zdi. Zakaj sem pa napisal že v številnih postih tule in v sorodnih temah in se mi ne da ponavljati.
Izračuna A3 si pa seveda nisem izmislil jaz. Pravzaprav je A3 nepotreben, saj se (če gre res za raziskovalni denar) denar itak odrazi v A1 in kasneje v A".
Izvajanje raziskovalne dejavnosti za visokošolske učitelje je omogočeno tako z možnostjo prerazporeditve delovnih obveznosti v okviru univerz, opredeljeno v istem 63. členu Zakona o visokem šolstvu, kot tudi s financiranjem raziskovalnih ur brez plače s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Slednje daje finančno podporo za izvajanje raziskovalne dejavnosti brez dopolnilnega plačila za izvajanje raziskovalnega dela. Predvsem fleksibilno razporejanje pedagoške in raziskovalne delovne obremenitve pa daje možnost višje kakovosti dela visokošolskih učiteljev na obeh področjih, saj omogoča visokošolskim učiteljem poglobljeno raziskovalno delo in zagotavlja prenos vrhunskih znanstvenih dosežkov študentom. Dodatno večja uporaba razdelitve delovnih obremenitev med pedagoškim in raziskovalnim… Beri dalje »
Anonimni avtor, se mi lahko prosim javite na email? Na to temo imam narejenih nekaj podatkovnih analiz, ki bi vas znale zanimati.
Spet ta demagogija o 100% plači.
Ker smo že večkrat pisali, zakaj je ta "100% plača iz proračunskih sredstev" kriminalno slaba ideja, bom samo prilepil povezavo, ker smo o tem že pisali in razpravljali ter ugotovili, da gre za izjemno škodljivo in slabo pobudo.
https://kvarkadabra.net/2014/01/rezanje-uklescene-roke-ali-racioniranje.html
Zgornje glede visokošolskih učiteljev je vsekakor vredno razprave in pomembno. Vendar vrnimo se k članom SAZU in za trenutek ne odvračajmo pozornosti stran od SAZU. Pri članih SAZU gre za 100 % (plača ali penzija) + apanaža (100 %) + zaposlitev na programu (20 % ali več, če so v penziji) = 220 % ali več. Pri čemer apanaža (100%) ni pogojena z nikakršnim delom, poročili ali rezultati, torej se prejema kar tako ….
Se bolje: 100% iz proracuna, ne glede na delodajalca, namrec metode razprsevanja zaposlitve med univerzo in javnimi instituti ali drugimi javnimi ustanovami, ki se financirajo iz proracuna, so se ze izmojstrile.
Na primer, 100 % na univerzi in 20 % na javnem inštitutu (ki se oba pretezno financirata iz proračunskih sredstev) ni v ničemer drugače kot 100 % in 20 % na isti univerzi.
RTV: "Stanka Setnikar Cankar bi nagrado ukinila, Mramor pač ne"
Varčevanje povsod, na SAZU-ju pa dosmrtna renta 1.400 evrov :: MMC RTV Slovenija