Mlade raziskovalce grabita obup in tujina

    104
    Pod tem naslovom novinar Uroš Škerl Kramberger v Dnevniku piše o pomanjkanju denarja v financiranju znanosti v Sloveniji in kako se s tem soočajo mladi raziskovalci. Redni bralci Kvarkadabrinega bloga sicer ne bodo izvedeli nič novega, je pa vseeno lepo, da se navkljub burnemu političnemu dogajanju v parlamentu v časopisih vseeno pojavljajo zapisi o tem kam vodi pretirano zategovanje pasu na napačnem mestu. 

    Nekaj izsekov

    …»Še pred enim letom smo se kolegi v šali spraševali, kam bo kdo odšel, zdaj pa so to že resna vprašanja,« je zaskrbljen tudi fizik dr. Martin Klajnšek, zaposlen na odseku za fiziko trdne snovi Instituta Jožefa Stefana. Pri šestintridesetih letih se Klajnšek ukvarja z raziskovanjem jedrske magnetne resonance in kvantnih spinskih sistemov. V zadnjih petnajstih letih je objavil triinštirideset fizikalnih člankov in je bil štirikrat nagrajen. Ima zaposlitev za nedoločen čas. Ampak to ne pomeni še ničesar. »V resnici je moja zaposlitev odvisna od projektov,« pravi. »Raziskovalci se moramo med seboj boriti na razpisih. Zadnji razpis ARRS je bil objavljen z enoletnim zamikom, sredstva pa so bila še bistveno manjša od pričakovanih. Sprašujemo se, kaj bo, če institut za nas ne bo imel več denarja.« 

    …Profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta pravi, da je to, da gre kdo v tujino, sicer lahko dobro. »Mlajši raziskovalci morajo pridobiti izkušnje. A skrbi me, da bodo potem v tujini tudi ostali. Če pa ne bodo odšli, se lahko zgodi, da bodo vrgli puško v koruzo.« Vsaj eden od nadarjenih raziskovalcev, katerih mentor je bil Jerala, danes ni več znanstvenik, pravi. »Odprl je otroški vrtec.« 

    …Kemijski inštitut, pravi Jerala, je lani prejel za trinajst odstotkov manj sredstev kot v letu 2011. »Letos se bodo prihodki zmanjšali še vsaj za milijon evrov. Po mojem mnenju bi morali vse te številke predstaviti javnosti, da bo jasno, kam vodi politika zategovanja pasu.« V laboratoriju za biotehnologijo, ki ga vodi, so za temeljne projekte od ARRS lani dobili petindvajset, letos pa še petintrideset odstotkov manj denarja. »Skupaj torej v dveh letih za več kot petdeset odstotkov,« pravi Jerala.