Zakaj v Sloveniji potrebujemo raziskovalne univerze

    69
    Pod tem naslovom Aleš Iglič v Financah razloži svoje videnje, zakaj na FE UL niso izglasovali stavke 23.januarja. 

    Nove zakonske spremembe za področje visokega šolstva ne spodbujajo dovolj raziskovalne uspešnosti univerzitetnih profesorjev in so preveč usmerjene v neposredno pedagoško delo (predavanja). Gre za koncept, ki ni v skladu z gibanji v razvitih državah, na primer v Nemčiji, kjer so glede na raziskovalne rezultate univerze razdelili v raziskovalne in druge, financirajo pa predvsem raziskovalne, ki lahko pomembno pripomorejo k razvoju države. Nekatere spremembe v slovenski visokošolski zakonodaji gredo sicer v pravo smer, saj so po novem neposredne (variabilne) pedagoške obveznosti od pet do sedem ur na teden namesto prejšnjih šest ur, vendar to ni zadosti. 

    Kot je bilo pričakovati, visokošolski sindikat tudi tej malenkostni spremembi nasprotuje, saj se ne zaveda, da univerze ne morejo biti brez škode v nedogled predvsem socialne, in ne raziskovalne ustanove, tako za študente kakor tudi profesorje, ki ne ustrezajo mednarodnim merilom kakovosti. Menim, da so take in podobne poteze sindikata vzrok, da na Fakulteti za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani prejšnji petek večina zaposlenih ni glasovala za stavko 23. januarja 2013, torej udeležba na tej stavki na FE UL ni bila izglasovana. 

    Pred kratkim je FE v dokumentu, poslanem vodstvu UL, poudaril, da je univerza hkrati izobraževalna in raziskovalna ustanova, kar narekuje prožnejše določanje uradnih profesorjev iz pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Da bi UL ostal raziskovalna univerza, je nujno enakovredno obravnavanje pedagoških in raziskovalnih delavcev univerze, česar zdajšnja zakonodaja ne omogoča. 

    Torej večja prožnost pri neposrednih pedagoških obveznostih, ki bi omogočala, da se lahko raziskovalno-razvojno manj aktiven profesor obremeni za več kot sedem ur neposrednih pedagoških obveznosti na teden, raziskovalno-razvojno aktivni profesor pa razbremeni pod pet ur. Tako kot je to urejeno na boljših raziskovalnih univerzah v razvitem svetu, kamor bi se radi šteli, vendar smo večinoma že ugotovili, da tja (še) ne sodimo. 

    …Tako da v prihodnje ne bomo imeli profesorjev s slabšimi raziskovalnimi rezultati, kot pa jih zahtevajo v nekaterih razvitih državah za pripustitev k zagovoru doktorata. Z zaostritvijo meril za izvolitve bi obrnili zdajšnjo nenaravno porazdelitev profesorskih nazivov, kjer imamo na profesorskih mestih precej več rednih profesorjev kot docentov.