Jutri (23.10.) ob 10:10 na Radiu Slovenija 1 v oddaji Intelekta pogovor o geoinženirstvu: Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Kranjc (slovenski pogajalec na podnebnih konferencah ZN) in jaz. V oddaji govorimo o geoinženirstvu v smislu tehnologij, ali potencialnih tehnologij, za blaženje podnebnih sprememb.

Sicer se prav ta čas o geoinženiringu govori nekoliko več kot prej, povod za to pa je zgodba, ki jo je ta mesec razkril Guardian. Ameriški podjetnik Russ George je ob zahodni obali Kanade v morje spustil 100 ton železovega sulfata kot del nekakšnega poskusa “gnojenja planktona”, ki naj bi posledično absorbiral več CO2 iz ozračja. Čeprav se tako znanstveniki kot okoljevarstveniki v glavnem strinjajo, da se je tovrstnih poskusov zaradi različnih razlogov (o njih v oddaji govori LKB) treba lotevati zelo previdno, je v tem primeru kanadska vlada podjetniku očitno dala prosto pot, čeprav je pri tem verjetno kršil tudi več mednarodnih predpisov.

Vprašanje, ali podnebne spremembe preprečevati pri vzroku (izpustih), ali upati na tehnologijo, ki jih bo uspešno nevtralizirala, ima tudi določene etične vidike. Ali geoinženirstvo ne služi tudi kot opora neke vrste “moralnemu hazardu”, ki nas odvezuje zmanjšanja izpustov, saj verjamemo, da bo nekdo enkrat izumil učinkovit način, kako problem podnebnih sprememb rešiti drugače? Tu je primer Kanade indikativen, saj je njena podpora geoinženirstvu vzporedna njeni popolni pasivnosti ali celo destruktivnosti glede preprečevanja izpustov.

Iz obratne perspektive pa so po svoje zanimivi tudi zasnutki etike geoinženirstva, ki izhajajo iz stališča, da bo ta tehnologija prej ali slej velika in aktualna stvar, zato je bolje, da jo realistično sprejmemo in razmišljamo o tem, kako jo regulirati, da bo delovala v skupno dobro. Primer tega so npr. “oxfordska načela geoinženirstva”, ki so jih začrtali v okviru študija geoinženirstva na OU, izhajajo pa iz načela, da je geoinženirstvo v domeni javnega dobrega. Ker podnebne spremembe zadevajo prav vse, zato tudi njihovo reševanje (v podobi geoinženirstva) ne sme postati monopol privatnih podjetji, ampak mora biti vselej pod javnim nadzorom. Zato se prvo etično načelo geoinženirstva po oxfordskem predlogu glasi:

Principle 1: Geoengineering to be regulated as a public good.
While the involvement of the private sector in the delivery of a geoengineering technique should not be prohibited, and may indeed be encouraged to ensure that deployment of a suitable technique can be effected in a timely and efficient manner, regulation of such techniques should be undertaken in the public interest by the appropriate bodies at the state and/or international levels.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

2 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

neokolonializem v imenu ….
agata

problemi
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Agata, kljub temu, da imaš lahko povsem prav, se moraš sprijazniti z dejstvom, da lahko rešitve, katere so nakazane zgoraj, umestimo tudi v sistem, ki ni neokolonializem. Alternativa dejansko obstaja. Zakaj se ne udejeni. Ja zato, ker večina prebivalstva ne ve kaj se pravzaprav sploh dogaja. Nimajo pač ustrezne izobrazbe za kaj takega. Pa tu ne ciljam na "visoko univerzitetno izobrazbo". Mogoče pri najmlajših generacijah že delamo določene korake, nisem preverjal, in se preko enega od ideoloških aparatov otroci vendarle osveščajo v okolju prijazno politiko, vendar pri starejših genaracijah lahko opazimo, da se razumevanje ekologije, klimatskih sprememb (zakaj smo vsi… Beri dalje »