Zadnje dni je tudi v naš miselni prostor vstopil vsaj zame dokaj nov pojem “mezdne buržoazije”. Če je verjeti časopisom, naj bi bil njegov avtor filozof Jean-Claude Milner, v zadnjih tekstih pa ga popularizira predvsem S. Žižek. Če zelo poenostavim: družba se danes deli bolj ali manj na dva sloja: na mezdno buržoazijo in na proletariat. Bistvena razlika med obema slojema je, da so pripadniki “mezdne buržoazije” za svoje delo bolje plačani, imajo več prostega časa in več ugodnosti. Umestitev v posamezni sloj pa praviloma ni vezana na sposobnosti posameznika, ampak je dokaj arbitrarna.

V novi strukturi z neoprijemljivim lastniškim sistemom je čedalje manj tradicionalnih kapitalistov, razlike obstajajo le znotraj novega sloja (mezdne buržoazije), kamor se uvrščajo vsi, od managerjev, novinarjev, umetnikov do odvetnikov, zdravnikov, sodnikov, … Ta sloj je priviligiran samo navidezno, saj ga sistem po potrebi v krizi porine k proletarcem. … Tako si stavko danes lahko »privošči« le mezdna buržoazija, ki pa stavka le zato, da bi ohranila svoj status in razliko s proletariatom. Iz tega vidika lahko razumemo tudi proteste študentov, »ne zato, ker so solidarni z delavci, ampak zato, ker nočejo postati delavci. Ker čutijo, da ti vsa izobrazba ne garantira statusa mezdne buržoazije,« … (vir: Kaj naj v današnji krizi naredi pravi marksist?)

Bolj obširno in kar malo strašljivo, je vse skupaj razloženo v članku The Revolt of the Salaried Bourgeoisie · LRB 11 January 2012, ki ga velja prebrati, pa če ste po srcu levičarji ali desničarji. Navajam samo nekaj odlomkov:

How did Bill Gates become the richest man in America? … Gates effectively privatised part of the general intellect and became rich by appropriating the rent that followed from that.

… The result is not, as Marx seems to have expected, the self-dissolution of capitalism, but the gradual transformation of the profit generated by the exploitation of labour into rent appropriated through the privatisation of knowledge.

The same goes for natural resources, the exploitation of which is one of the world’s main sources of rent. …

… what effectively ruined the Communist regimes was their inability to accommodate to the new social logic sustained by the information revolution: they tried to steer the revolution making it into yet another large-scale centralised state-planning project. …

If the old capitalism ideally involved an entrepreneur who invested (his own or borrowed) money into production that he organised and ran and then reaped the profit, a new ideal type is emerging today: no longer the entrepreneur who owns his company, but the expert manager (or a managerial board presided over by a CEO) who runs a company owned by banks (also run by managers who don’t own the bank) or dispersed investors. In this new ideal type of capitalism, the old bourgeoisie, rendered non-functional, is refunctionalised as salaried management: the new bourgeoisie gets wages, and even if they own part of their company, they earn stocks as part of their remuneration for their work (‘bonuses’ for their ‘success’).

This new bourgeoisie still appropriates surplus value, but in the (mystified) form of what has been called ‘surplus wage’: they are paid rather more than the proletarian ‘minimum wage’ (an often mythic point of reference whose only real example in today’s global economy is the wage of a sweatshop worker in China or Indonesia), and it is this distinction from common proletarians which determines their status. The bourgeoisie in the classic sense thus tends to disappear: capitalists reappear as a subset of salaried workers, as managers who are qualified to earn more by virtue of their competence (which is why pseudo-scientific ‘evaluation’ is crucial: it legitimises disparities in earnings). Far from being limited to managers, the category of workers earning a surplus wage extends to all sorts of experts, administrators, public servants, doctors, lawyers, journalists, intellectuals and artists. The surplus they get takes two forms: more money (for managers etc), but also less work and more free time (for – some – intellectuals, but also for state administrators etc).

The evaluative procedure that qualifies some workers to receive a surplus wage is an arbitrary mechanism of power and ideology, with no serious link to actual competence; the surplus wage exists not for economic but for political reasons: to maintain a ‘middle class’ for the purpose of social stability. The arbitrariness of social hierarchy is not a mistake, but the whole point, with the arbitrariness of evaluation playing an analogous role to the arbitrariness of market success. Violence threatens to explode not when there is too much contingency in the social space, but when one tries to eliminate contingency. …

The notion of surplus wage also throws new light on the ongoing ‘anti-capitalist’ protests. In times of crisis, the obvious candidates for ‘belt-tightening’ are the lower levels of the salaried bourgeoisie: political protest is their only recourse, if they are to avoid joining the proletariat. Although their protests are nominally directed at the brutal logic of the market, they are in effect protesting against the gradual erosion of their (politically) privileged economic place. … These are not proletarian protests, but protests against the threat of being reduced to proletarians. Who dares strike today, when having a permanent job has itself become a privilege? Not low-paid workers in (what remains of) the textile industry etc, but those privileged workers with guaranteed jobs (teachers, public transport workers, police). This also accounts for the wave of student protests: their main motivation is arguably the fear that higher education will no longer guarantee them a surplus wage in later life.

At the same time it is clear that the huge revival of protests over the past year, from the Arab Spring to Western Europe, from Occupy Wall Street to China, from Spain to Greece, should not be dismissed as merely a revolt of the salaried bourgeoisie. Each case has to be taken on its own merits. The student protests against university reform in the UK were clearly different from August’s riots, which were a consumerist carnival of destruction, a true outburst of the excluded. One can argue that the uprisings in Egypt began in part as a revolt of the salaried bourgeoisie (educated young people protesting about their lack of prospects), but this was only one aspect of a larger protest against an oppressive regime. On the other hand, the protest hardly mobilised poor workers and peasants and the electoral victory of the Islamists is an indication of the narrow social base of the original secular protest. Greece is a special case: in the last decades, a new salaried bourgeoisie (especially in the over-extended state administration) was created thanks to EU financial help and loans, and the protests were motivated in large part by the threat of losing this privilege.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

25 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Luka Omladič
12 - št. let nazaj

Ja, Milnerjeva knjiga, že kar stara, "Salaire de l'ideal". Takrat jo je meni priporočil Mladen.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Nič novega… 🙂

Kdor je vsaj nekaj časa delal v kakšni korporaciji, mu je zelo hitro jasno, da so C-level managerji mnogo, mnogo preplačani. Sploh v ZDA, kjer gre razmerje dohodkov CEO/navaden smrtnik v nebo.

Tudi sam že od nekdaj trdim, da so prejemki raznoraznih uprav čisti kriminal. Nihče me ne bo prepričal, da je direktorjevo delo 10x pomembnejše kot delo npr. razvojnikov ali operativcev.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Naj mi nekdo pove, zakaj si direktor zasluži 41.000.000 EUR letne plače (http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/steve-jobs-je-delal-za-1-njegov-naslednik-tim-cook-dobi-59-milijonov.html)?

Verjamem, da dela pomembne stvari za podjetje, ne verjamem pa, da je za uspeh zaslužen 1000x bolj od inženirjev, ki ustvarjajo izdelek…

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

si ne zasluži

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Mene bolj zanima, zakaj komunalni delavec, ki čisti kanalizacijsko cev, ne zasluži toliko. Pa ja ne bo kdo rekel, da je njegovo "manj pomembno".

(zdravapamet)

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

Gates, da je postal najbogatejši Američan s tem, ko je dejansko privatiziral del splošnega intelekta in zanj zahteva rento? Je to šala? In kaj naj bi bil sploh del splošnega intelekta, ki si ga je prisvojil? Programska oprema morda? Morda pa avtor take teze ni seznanjen s tem, kako je potekala mikroračunalniška revolucija in recimo ne ve, da so bili mikroračunalniki od 1975 do 1980 s strani računalniške industrije označeni kot šala (Intelovi inženirji so npr. menili, da na čipu 8080 sploh ne more teči visokonivojski jezik – odveč je pripomniti, kdo je skodiral prvi tak jezik).

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Jaz pa menim, da so revolucionarne idej,ki jih zasptopajo Anonymus, ideje proletariata. Če si pripadnik srednjega razreda in za to prejemaš plačo si delavec.
In zato solidariziraš z delavci,ki opravljajo fizična dela, ampak ne prejemajo usteznega plačila.
Ampak bistvo revolucije sploh ni v tem, bistvo je v spremenjem odnosu človeka do sveta, natančneje narave, ki omogoča njegov obstoj. Kajti izkoriščanje narave gre z roko v roki z izkoriščanjem človeka…

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Shrink, mogoče za zdaj zgolj prijateljsko opozorilo, da si z zgornjim brcnil v temo. Da bi razumel o čemu je zgoraj govora se boš moral prvo opismeniti. Ampak kako boš to storil, če vztrajno poudarjaš, kako tebe filozofija sploh ne zanima. V primeru, da si se premislil ti pa lahko prijateljsko svetujem kakšno delo, ki obravnava to problematiko. Lahko pa zaprosiš Sašota ali Lukata (ona nista "kvazi"), da ti svetujeta.

problemi

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

Irelevantno: kvečjemu nekdo, ki očitno ne pozna zgodovine razvoja osebnih računalnikov (npr. da je Gates oz. njegov Microsoft po naročilu IBM izdelal OS – DOS – za prvi osebni računalnik 1981, ki je kasneje postal standard), brca v temo, ko naklada o odprtokodnih sistemih; npr. Linux-u, ki je ugledal luč sveta šele 1991 (ko je bil Gates milijarder že nekaj let) in ki še najmanj desetletje ni bil nobena alternativa za povprečnega računalniškega uporabnika. Splošen intelekt pa tak!

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Shrink ne blamiraj se. Če želiš, ti bom poiskal nekaj tekstov na to temo, pa ti bo potem mogoče bolj jasno.

problemi

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

Rekel sem ti že, da je irelevantno. Sicer pa bi Žižek lahko še kaj povedal o Google-u, ki ima 33% splošnega intelekta Android marketa (menda mi ni treba razlagati, da Android temelji na odprti kodi – Linuxu) privatiziranega, pa da le posvečene naprave lahko prosto dostopajo do preostanka splošnega intelekta.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Shrink, če ne bi bil tako neučakan, in bi si želel in bi prebral kakšen članek, ali pa celo kakšno knjigo, bi mogoče vedel o čemu govori Žižek, ko govori o "privatizaciji intelektualne lastnine", ki je poleg recimo ekoloških problemov in privatizacije naravnih virov …, eden največjih problemov s katerimi se, v prostor-času v katerem bivamo, sooča človeštvo. In, morebiti potem ne bi zastavljal zgornjih vprašanj.

Predlagam, da končava s tem.

problemi

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Zaradi mene naj imajo direktorji in ostala ,,golazen,, tako visoke plače ampak naj potem ko nekaj naredijo narobe zato tudi ODGOVARJAJO !
noragaza

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

In še enkrat: povsem irelevantno. V zvezi s programsko opremo to ne drži vode; naj si posvečeni ogledajo zgodovino računalnikov zadnjih 30 let.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Na shrinkove pomisleke ne odgovarjaš z neko vsebinsko razlago ampak se sklicuješ le na njegovo nevednost ne da bi mu vsaj poskušal razložiti, kaj točno je v njegovem razmišljanju napačnega (razen tega, da ne priznava pomembnosti filozofije 🙂 )

Tudi mene in, verjamem da, tudi druge bralce bloga bi navdušil seznam literature, ki je po tvojem mnenju pomembna za razumevanje problema, ki ga v članku Žižek opisuje.

lpA

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

Anonimni A, ni mi treba brati filozofskih razprav, da vem, da Žižkova teza v zvezi z Gatesom ne zdrži. Če IBM-ov osebni računalnik ne bi postal standard, Microsoft nikoli ne bi imel takšne prevlade, kot jo sedaj ima. Seveda standard ni postal zaradi Gatesa, ampak zaradi IBM, ki se je odločil za odprto hardversko arhitekturo, ki jo je bilo lahko posnemati (kompatibilci). To, da je na IBM-u tekel Gatesov OS, je bilo zgolj srečno naključje. Seveda pa je o privatizaciji takšnega ali drugačnega intelekta ali intelektualne lastnine v zvezi s programsko opremo osebnih računalnikov smešno govoriti, kajti DOS prej ni… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Se strinjam. Veliko Žižkovih izjav, ki jih uporabi za ilustracijo neke abstrakne ideje ne vzdrži resne presoje vendar pa po mojem to niti ni tako pomembno. Kar pravim je da naš slavljeni filozof večkrat izusti objektivno sporne izjave (parcialno resnične/neresnične), da pritegne bralca. Mu olajša preskok od branja članka do konstruktivne kontemplacije o napisanem. Cilj tega stilskega sredstva je omogočiti bralcu lažje dojemanje abstraknih idej saj mu sluši kot sidro (anchor v NLP). V tem članku je ideja (kot jo vidim jaz) v ustvarjanju novih metod eksploatacije visoko izobražene delovne sile in prekarizacijo socialne integracije. Seveda je razlog za bajno… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Anonimni A, tudi sam sem pri Žižku naletel na kašno izjavo ob kateri sem se zmuznil, praviloma ob izjavah, ki so se ticale naravoslovja in tehnike, vendar kot tudi sam ugotoviš, to za razumevanje tistega, kar želi povedati niti ni tako pomembno. Bill Gates ni nek meteor, ki je kar tako priletel z nebes. Med letoma 1950 in 1970 je v svetu prevladovala licenčna programska oprema. (Wikipedia) "Otrok" tega obdobja je tudi Bill Gates. Meni to (licenčna …) zveni tako, kot bi v, recimo, prvi polovici prejšnega stoletja matematiki in fiziki svojo "programsko opremo" privatizirali in bi računali rento za… Beri dalje »

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

Mimogrede: Linux tudi pade pod licenco, namreč GNU, ki sicer Linux-u zagotavlja, da je prosto (in v osnovi zastonj) programje, ampak tvorci nekaterih Linux distribucij (ki so nuja za povprečne uporabnike) prav lepo pobirajo rento (podoben primer – Android Market – sem že omenil), kot je zapisano v tekstu na naši wikipediji:

Ali je brezplačen?

Vrag je v podrobnostih, s katerimi pa Žižek očitno ni seznanjen.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

V kolikor koga zanima tematika "privatizacija intelektualne lastnine" lahko pogleda tudi to:
http://www.lessig.org/

in film:"Copyright Criminals"; http://www.youtube.com/watch?v=IsS7F5H2VpM

problemi

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Ajoj, žižkova pot od marksistične razredne analize do vulgarne sociologije. Prav na to temo so teoretsko bolj prodorna in bolje argumentirana predavanja brezposlenih delavcev in delavk:

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Moram priznati, da pa mene Žižkova pota niti najmanj ne zanimajo. Preberem kakšno njegovo delo, poslušam kakšno predavanje in skušam to povezati z neko resničnostjo, ki se dogaja široma svata. Včasih "štekam", všasih ne. Žižek ni Biblija. V branje ga pa vsekakor priporočam. Če predpostavim, da nama je "cilj" isti, no, lahko tudi ni, nimam nobenih težav s tem, da bi bila predavanja brezposlenih delavcev in delavk teoretsko bolj prodorna od Žižka. Saj ne tekmujemo, ali pač? Eno drugega ne izključuje. Mogoče bi zgolj še vprašal, po vseh "predavanjih" pride čas za "dan potem", ali imaš kakšno predavanje o tem,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Jaz sama sebe ne vidim kot del mezdne buržoazije, ampak kot delavko-ne delam fizično,(sem pedagog),še vedno pa delam -delo ni lahko in enostavno,je utrujajoče in me izčrpa bolj kot fizično delo na polju( takrat se dejansko spočijem). Sem delavka in zaslužim ravno prav in privoščim tudi drugim, da zaslužijo dobro.Zaradi tega se ne strinjam s tem, da mezdna buržoazija skrbi le za lastno "…", ampak solidarizira z reveži. In zakaj naj bi bil boj proti revščini, krivicam, nasilju nekaj slabega, kot to implicira gornji članek?Zlo se maskira in želi že v kali zatreti prve žarke upanja in relativizira možnost sprememb-… Beri dalje »

problemi
11 - št. let nazaj

@agata: "In zakaj naj bi bil boj proti revščini, krivicam, nasilju nekaj slabega, kot to implicira gornji članek?" Agata, kateri članek to implicira? Sicer sem zgolj preletel članke, ampak nisem razbral tega. Mi lahko prosim pomagaš? Smo naravna bitja in narava obstaja – torej, kaj nam preči pokoriti si naravo – kar koli naj to pomeni? Na podlagi česa lahko trdiš, da je s tem, da si želimo pokoriti naravo kar koli narobe? Žižek je "Onstran dobrega in zlega". 🙂 Ampak ni Žižek edini, ki se sprašuje o teh stvareh. Mislim, da sem že objavil, pa vseeno. R. Močnik, predavanje… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Problemi-gornji članek govori o tem, da se ti. mezdna buržoazija( kar seveda ne drži, na cestah so z njo tudi fizikalci- ) le spreneveda, ko se bori proti pohlepu itn., in deluje le na podlagi zavisti( če ma dohtar tako colngo jo morm met tut jest). To pa ni poanta protestov po svetu, sploh če se spomniš na "Seed bomb" in podobne štose. To je upor proti tekočemu traku, pospešeni entropiji, nesmiselnosti 8urnega štancanja istega dan na dan in je boj za ustvarjalnost, za življenje, ki je več kot strah pred izgubo službe,za življenje, kjer te boli k. a maš… Beri dalje »