Pobuda predsedniku vlade glede razvojnega preboja Slovenije

    Spoštovani predsednik vlade Republike Slovenije gospod Borut Pahor,

    pred nekaj meseci ste znanstveno skupnost pozvali, naj Vam posreduje nove ideje, ki bi učinkovito prispevale k razvojnemu preboju države.

    Večkrat je že bilo poudarjeno, da je naša znanost v povprečju sicer solidna, a žal nima dovolj vrhunskih imen, ki bi izstopala v svetovnem merilu. Vsaka raziskovalna skupnost za svoj uspešen razvoj nujno potrebuje tudi izjemne posameznike, ki neprestano objavljajo svetovno odmevne raziskovalne članke ali znanstvene monografije. Na pomanjkanje takšnih “špic” so v preteklosti javno že opozarjali naši ugledni akademiki, med njimi fizik dr. Robert Blinc: “Če hočete dosežke, ki dosežejo razcvet, prenašati v industrijo, potem ne boste prenašali povprečnih dosežkov, ker ne bodo dali ekonomskega povračila. Morate prenašati le vrhunske dosežke in tu smo šibki.”

    Na nedavnem informativnem dnevu o projektih, ki jih za vrhunske znanstvene raziskave razpisuje Evropski raziskovalni svet, se nam je porodila ideja, kako bi z minimalnimi stroški v Slovenijo privabili raziskovalce, ki so na svojih področjih v samem svetovnem vrhu. Raziskovalni projekti ERC so namenjeni prav finančni podpori v svetovnem merilu vrhunskim raziskovalcem in mlajšim, ki kažejo potencial, da to postanejo. Do sedaj je projekt ERC dobil le en Slovenec, dr. Jernej Ule, vendar zanj ni kandidiral iz Slovenije, ampak iz Cambridgea. Na vprašanje, če bi bil pripravljen kandidirati tudi iz Slovenije, je odgovoril: “Stvar je preprosta, rabim prostor za delo vsaj šestih raziskovalcev in ne preveč dodatnih pedagoških obveznosti.”

    Ker lahko takšne infrastrukturne pogoje v Sloveniji brez težav zagotovimo, Vam kot razvojno idejo predlagamo, da bi, podobno kot to že počnejo druge evropske države, tudi mi začeli aktivno vabiti vrhunske znanstvenike, da kandidirajo za projekte ERC iz Slovenije. V tem vabilu bi se morala vlada le konkretno zavezati, da jim bo zagotovila ustrezno administrativno podporo in primerno infrastrukturo za delo, če projekt dobijo, ves denar za raziskovanje pa prispeva ERC.

    Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu so v preteklih letih pripravili imenik slovenskih znanstvenikov in drugih vrhunskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini. Naš konkretni predlog je, da bi se na imena s tega seznama s pisnim povabilom in omenjeno zavezo obrnili kar Vi osebno kot predsednik vlade RS.

    V upanju, da boste našo idejo za razvojni preboj Slovenije podprli, Vas prav lepo pozdravljamo,

    dr. Sašo Dolenc
    dr. Luka Omladič
    dr. Matej Accetto
    dr. Samo Kreft
    dr. Petra Malovrh

    V Ljubljani, 23. 9. 2010

    Dodatek: Odgovor ne pobudo (21.10.2010).

    7 KOMENTARJI

    1. Kot prvo, pričakoval bi, da se vsi zavedamo, da živimo v kapitalizmu. Zakaj? Če jaz hočem pridobiti izobrazbo moram nekaj ponuditi kot ekvivalent. To pa je denar. Prav tako, če gospodarstvo potrebuje znanje za drznost, konkurenčnost, preživetje, itd., ne pa za "kreativni lopovluk" mora poiskati in plačati to znanje. Ne boste verjeli, toda je res, to znanje ni na internetu, temveč v glavah ljudi. Torej, podjetja naj zaposlijo imetnike znanja (dr. mag. uni, karkoli imamo po bolonji) in naj jih primerno plačajo, da se ne bi zgodil emigration (Dr. Breda Mulec Kabinet ministra/The cabinet of Minister, Competencies and Values for Sustainable, Knowledge Based Competitiveness – A new Agenda for European Regions Knowledge Transfer for Development “Circulation of Scientific Talent and Communication with Diaspora” EREF Forum, Nova Gorica, 7.-8 June 2010). Vsa modrost.
      PS: Če je (bilo) naše šolstvo nekakovostno, kako to da imamo nešteto svetovno znanih strokovnjakov v številnih disciplinah in vedno zaposljivih strokovnjakov po ZE. Naravni talenti? Malo morgen.

    2. Anonimni, prav vsa modrost to žal sicer ni, en del ste je vsekakor navedli, hvala lepa. Le tega še ne razumem – ste s svojim komentarjem želeli konkretni pobudi pritrditi ali jo grajati?

    3. Meni je pobuda sicer všeč, na žalost pa je po mojem mnenju malce premalo dodelana (no, ampak saj gre samo za delovno verzijo, ki bo postala sčasoma bolj zrela, ne?).

      Recimo, da Slovenija raziskovalcem takega kova res ponudi infrastrukturo, oni pa dobijo ERC grant. Kaj se zgodi, ko je z grantom konec, raziskovalcu pa ne uspe dobiti novega (kar je zelo realno)? Nikjer ni bilo namreč omenjeno, da bo raziskovalec dobil zaposlitev na kakšni slovenski inštituciji za nedoločen čas – ali to pomeni, da bomo raziskovalce privabili v Slovenijo potem pa na njih pozabili ob prvi priložnosti?

      Trenutno je financiranje znanosti v Sloveniji kar najbolj namenjeno izkušenim šefom skupin in prav nič mladim znanstvenikom. S tem da se da možnost za vrnitev v Slovenijo uspešnim mladim iz tujine, se položaj mladih v Sloveniji ne bo prav nič izboljšal. Bojim se, da bi lahko s tem postal pritisk (ki že sedaj obstaja) na mlade, da gredo za daljše obdobje v tujino, da lahko sploh kdaj računajo na raziskovalno mesto v Sloveniji, še večji (s tem pa se lahko poslovimo od kakršnekoli družinam prijazne oblike raziskovalne kariere). Lepo bi bilo, če bi se pobuda malce bolj navezovala na trenutne razmere v slovenski znanosti.

      Zadnji komentar je pa malce pikolovski: Jernej Ule je omenil, da si želi prostor za delo 6 raziskovalcev in ne preveč pedagoških obveznosti. Kolikor poznam ERC starting grants, ne zagotavlja financiranja 6 posameznikov – ali bi torej Jernej vseeno pričakoval tudi slovenski prispevek k že zajetnemu grantu :)?

      Poleg tega imam pa še eno vprašanje – kako se pride na ta veličastni imenik slovenskih strokovnjakov v tujini? Sam imam precej znancev, ki bi si glede na imena na seznamu zagotovo zaslužili mesto na njem, pa se jih do sedaj še ni kontaktiralo. Sklepam, da se je torej seznam ustvarjal preko poznanstev in da jih moji kolegi med ustvarjalci pač niso imeli? A sploh kdo ve, da tak seznam imamo?

    4. Se povsem strinjam s komentarjem Anzeta Z., da bi za zazivetje ERC pobude predvsem potrebovali zavezo institucije na kateri posameznik kandidira, da ga ob uspesni kandidaturi caka stalna sluzba (verjetno neke vrste tenure-track). A mogoce podpisniki niso hoteli s tem prevec komplicirati predsedniku vlade – navsezadnje je do neke mere tudi stvar institucij, da si izborijo dodatna stalna mesta za take izjemne posameznike.

    5. Podpisniki vsekakor niso hoteli preveč komplicirati, ker je bistvena osnovna ideja, res pa tudi vsaj jaz ne vem, kdo je na tem seznamu in ali so osebe s seznama že dobile kakršenkoli (=ne s to pobudo povezan) dopis z omenjenega urada.

      Kar se tiče števila raziskovalcev v ekipi, jih subvencija ERC po mojem ne omejuje – edina omejitev je 1,5 milijona EUR možnih sredstev za 5 let (+500.000 EUR za nakup morebitne nove opreme); če ti uspe v proračun smiselno umestiti plačila za šest sodelavcev, nimajo na ERC nič proti.

      Glede tega, ali bo raziskovalca po koncu projekta čakala redna zaposlitev, pa sem v podobni razpravi z enim od tovrstnih sposobnih raziskovalnih zdomcev skušal naivni optimizem cepiti s pretkanim realizmom – dejstvom, da je subvencija ERC vprašanje prestiža povsod po Evropi ter da se lahko raziskovalec po dveh letih z matične institucije, če na njej ni zadovoljen, skupaj s projektom preseli kamorkoli drugam v EU. Lahko si predstavljate naslednji scenarij:

      1. Dobiš subvencijo ERC.

      2. Prideš v Slovenijo, kot si bil dogovorjen.

      3. Po enem letu rečeš: "Kje je zdaj moja zaposlitev?" Če institucija slučajno začne mečkati, rečeš: "Prav, pa bom čez eno leto s svojo subvencijo ERC vred odšel v Anglijo ali Nemčijo ali kamorkoli že."

      Potem pa:

      4.a Institucija se ti opraviči za mečkanje, dobiš ustrezno pogodbo o zaposlitvi in se mirno ukvarjaš naprej z raziskovanjem.

      ali

      4.b Institucija mečka, ker je nora, ti pa ponudiš ERC konkurentom po Evropi, se po dveh letih od petih preseliš tja in prilepiš močno (zasluženo) zaušnico slovenskim raziskovalnim ambicijam ter konkretni instituciji.

      Po mojem si opcije 4.b ne bi nihče želel privoščiti in bi se institucije vsekakor potrudile, da bi take raziskovalce obdržala.

      Ločeno vprašanje pa je, ali bi morebitno vračanje izvrstnih raziskovalcev v Slovenijo na raziskovalno odličnost slovenske raziskovalne sfere in možnosti mlajših raziskovalcev za čim boljše kaljenje vplivalo pozitivno ali kot dodatno breme. Mislim, da smo vsi podpisniki svoje mnenje o tem podali že s samo pobudo.

    6. Glede "imenika slovenskih znanstvenikov in drugih vrhunskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini" bi dodal, da imajo zelo verjetno na Uradu še bistveno obsežnejši seznam, kot je ta, ki je objavljen na internetu, saj sigurno niso dali vsi soglasja za javno objavo podatkov.

      Je pa pisno povabilo "imen s seznama" mišljeno kot prvi konkreten korak, da pobuda ne bi bila tako abstraktna.

      V bodoče moramo nujno vzpostaviti mehanizme za aktivno novačenje vseh sposobnih strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni delovati v Sloveniji. Uspešne države to zelo aktivno počnejo (Finska, Švica…). Mi bi lahko v svoj prid izkoristili lokalne prednosti na področju bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope.

      Razmisliti bi bilo treba tudi o domačih razpisih za privabljanje sposobnega kadra v Slovenijo. Če sem prav obveščen, se takšne sheme že intenzivno pripravljajo in bodo kmalu zaživele. Verjetno se bi lahko našla tudi kaka "evropska razvojna sredstva" za njihovo pokritje. Morda za začetek kot dodatno financiranje inštitucij, ki bi uspele privabiti vrhunske raziskovalce, ki že imajo svoje financiranje oziroma bi zanj kandidirali iz Slovenije (ERC, Marie Curie grants …)

    VNOS KOMENTARJA

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime