Ravnokar sem izvedel, da se podpisuje peticija “Za kvaliteten in socialno pravičen doktorski študij – proti privatizaciji in komercializaciji znanosti“. Podpisniki nasprotujejo predvsem novemu konceptu sofinanciranja podiplomskega oziroma doktorskega študija.

Če prav razumem, so po novem sistemu za doktorski študij tri opcije:

  1. postaneš mladi raziskovalec (MR) in delaš za doktorat to, kar določita z mentorjem
  2. MR-ja ne dobiš in vstopiš v shemo ministrstva za sofinanciranje (pogoj je, da je tvoj doktorat po merilih ministrstva “družbeno koristen”.)
  3. plačaš vse sam

Spodaj je kopija iz definicije ministrstva, kaj je po njihovo vredno sofinanciranja. Je morda komu jasno, kako so prišli do seznama 17 prednostnih “družbeno koristnih” tematskih področij? So to morda področja, kjer je na trgu dela največje pomanjkanje kadra z doktoratom? Močno dvomim, da je seznam nastal po tej metodologiji, a tudi če bi, nihče ne more garantirati, da bo čez štiri leta struktura povpraševanja na trgu dela enaka. Sem morda slabo razgledan, a žal za vsa omenjena področja niti ne vem, kaj naj bi sploh bila. Kot me je opozoril kolega, vrne geslo “trajnost znanja” v Cobissu zgolj 9 zadetkov, z Googlom pa tudi v angleščini ni dosti bolje!

Vsaj meni se je zmeraj zdelo, da je bistvo podiplomskega študija uvajanje v raziskovalno delo: učenje metod raziskovanja, objavljanja, pisanja … in ne v tem, da je končni izdelek neposredno “koristen za družbo”. A ni povsem jasno, da družbena koristnost podiplomskega študija ni v končnem izdelku podiplomskega študenta, ampak v veščinah, ki se jih nauči na tej poti? Tudi v gospodarstvu rabijo predvsem kader, ki je razgledan, inovativen in vešč sodobnih metod raziskovanja, komunikacije in organizacije, ne pa da so njihovi potencialni zaposleni že za doktorat delali to, s čimer se bodo kasneje ukvarjali v podjetju. Po mojem je celo koristno, da ne delaš ves čas istega, ker se znaš bolje prilagajati nepričakovanim razmeram, kar je prav vrlina visoko izobraženega kadra, pa tudi če je delal doktorat iz klasične filologije ali teoretične matematike.

Direktor Appla Steve Jobs, ki velja danes brez dvoma za ključno osebo “inovativnega gospodarstva” na svetu, je večkrat poudaril, da je nanj močno vplival študij/tečaj kaligrafije na Stanfordu. Nekaj povsem nekoristnega – ali si lahko danes zamislimo še kaj bolj nekoristnega kot je lepopis? – je pomembno vplivalo na kariero ključnega gospodarstvenika najbolj inovativne industrije!

Da me ne bi narobe razumeli: ne nasprotujem reformi univerzitetnega in raziskovalnega sistema, ki jo želi speljati ministrstvo. Reforma je nedvomno potrebna. Menim pa, da je treba konkretne ukrepe pred implementacijo raje desetkrat dobro premisliti in po možnosti slediti tujim že uveljavljenim in preizkušenim metodam. Hkrati je treba nujno vzpostaviti tudi mehanizme za sprotno evaluacijo reform in poročanje o anomalijah, saj se vnaprej res ne da vsega predvideti, pa če so nameni še tako dobri.

Za vstop v shemo se bodo lahko prijavljali kandidati iz vseh znanstvenih področij, ki bodo izvedli raziskovalno delo relevantno za gospodarstvo ali širšo družbeno ureditev. Gre torej za kandidate, ki bodo v program raziskovalnega dela v okviru doktorskega študija vključili raziskovalno delo v povezavi z:
– gospodarstvom ali
– reševanjem aktualnih družbenih izzivov z enega ali več tematskih področij:
1. inovativnih pristopov v gospodarstvu in negospodarstvu za večjo gospodarsko rast,
2. boja proti revščini in socialni izključenosti,
3. zagotavljanje enakih možnosti v družbi,
4. staranja prebivalstva in demografijo širše,
5. kakovostjo izobraževanja,
6. trajnostjo znanja,
7. zdravja,
8. prehrane in živilstva,
9. okolja,
10. ekologije,
11. zelenih tehnologij,
12. biotehnologije,
13. materialov,
14. obnovljivih virov energije,
15. nanotehnologije,
16. informacijske in komunikacijske tehnologije,
17. kulturne dediščine.

Shema komplementarno dopolnjuje program financiranja mladih raziskovalcev ARRS, ki je namenjen raziskovalnemu delu na temeljnih znanstveno raziskovalnih področjih in program mladih raziskovalcev za gospodarstvo TIA, ki je namenjen temeljnim raziskavam v povezavi z gospodarstvom. (Sofinanciranje podiplomskega/doktorskega študija: gradivo za novinarje – pdf)

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

10 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
13 - št. let nazaj

Psi lajajo, karavana pa gre naprej.

Anže Ž
Anže Ž
13 - št. let nazaj

Tudi meni ni jasno, kako so prišli do seznama aktualnih družbenih izzivov in nimam pojma, kaj je trajnost znanja. Lahko pa malce pokomentiram komplementarnost, ki naj bi jo nova inovativna shema ponujala programoma mladih raziskovalcev. Večino mest za mlade raziskovalce trenutno dobijo naravoslovne, tehnične, medicinske in biotehnične študije, pri čemer je predvsem pri tehniki splošno znano, da je kandidata včasih tudi zelo težko dobiti. Na FE UNI-LJ je tako v zadnjih letih kar nekaj izbranih mentorjev izviselo, ker se na njihovo mesto ni nihče prijavil. Z mladimi raziskovalci iz gospodarstva je situacija podobna, le da tu tehnika in biotehnika pobereta… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
13 - št. let nazaj

Kako lahko je duhovičiti v ovčjem tropu Rastka Močnika – vsaj Kvarkadabra bi si lahko privoščila minimalno akademsko distanco do rumenih peticionaških akcij.
Za začetek malo branja:
http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/94/6711/783acdfc07/

Anže Ž
Anže Ž
13 - št. let nazaj

Anonimni je opozoril na dolg odgovor, ki ga je Ministrstvo je objavilo kot odgovor na peticijo, ki jo zbira Odbor za obrambo… Odgovor delno odgovori tudi na moje vprašanje, kako so prišli do seznama 17 koristnih – glede na odgovor sklepam, da gre za dikcijo, ki ustreza evropskim dokumentom in ki edina omogoča črpanje evropskih sredstev za sofinanciranje študija. priznati moram, da me je odgovor precej zadovoljil, čeprav si še vedno težko predstavljam, kako se bo za nekoga, katerega doktorska tema bo npr. filozofija znanosti ali pa astronomija, našlo primerni izraz v seznamu 17. koristnih. Ampak v redu, če univerze… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
13 - št. let nazaj

Kolikor lahko razberem g. Dolenc ni podprl peticije, le omenil je, da peticija obstaja. Brez komentarja – to je distanca, kajne?

V odgovoru ministra Golobiča tudi ne vidim nič zapisanega o listi "družbene koristnosti", kar je zmotilo g. Dolenca.

Anonimni
Anonimni
13 - št. let nazaj

Hvala Anže Ž, sedaj vidim, lista družbene koristnosti je razložena v četrtem odstavku od zadaj.
Anonimni2

Sašo Dolenc
13 - št. let nazaj

Anonimnega z linkom na odgovor ministra bi prosil da utemelji svoje "duhovičenje" o Kvarkadabri, ovcah in rumenih akcijah. Sam peticije nisem podpisal, a tistega seznama 17 področij vseeno nisem razumel, dokler nisem prebral odgovora ministra na peticijo. Tam pravi, da so lahko sofinanciranje doktorskega študija krili le iz evropskih sredstev in njihovo črpanje zahteva prav takšno nenavadno dikcijo. Če dobesedno citiram: "Gre za široko opredeljevanje znanj, ki po zagotovilih univerz zaobjema prav vse znanstvene vede. … Da smo lahko tako definirana sredstva porabili za namen (so)financiranja doktorskega študija – in to na vseh področjih, se je bilo potrebno uskladiti glede… Beri dalje »

Luka Omladič
13 - št. let nazaj

Sašo pravi "Če prav razumem, je seznam namenjen zgolj uradnikom EU, pri nas pa bo v praksi tako, kot da ne obstaja?"

In če je to res, potem predlagam, da kot zainteresirana stranka postavimo vprašanje na EU:

Ali drži, da ste dodelitev finančnih sredsteev za sofinanciranje doktorskega študija pogojili z določitvijo specifičnih družbeno koristnih področij?

Jernej
13 - št. let nazaj

Po drugi strani pa je slovensko razumevanje doktorskega studija rahlo nenavadno… Za sprostitev in alternativno videnje smisla:
http://matt.might.net/articles/phd-school-in-pictures/

Luka Omladič
13 - št. let nazaj

Kakšen kaos vlada glede realne cene podiplomskega študija, priča tile podatki, ki jih navaja študent FF:Nominalna celotna cena letnika je 1961,28E. Tole pa so realni stroški, ki jih je moral prispevati študent: V 1. letniku je moral študent sam plačati 980 E – dva obroka, ob vpisu 392, nato 588 V 2. letniku je plačal 882 E – ob vpisu 392, nato 490 V 3. letniku so mu zaračunali celo le 709 E – ob vpisu 392, nato 317 Letos (v 4. letniku) so mu ob že vpisu izstavili račun za 980 E kot prvi obrok – torej tisto, kar… Beri dalje »