Medtem ko se v Sloveniji normalizira financiranje znanosti (iz novinarske konference Direktorata za znanost:
[…] Če je delež javnih sredstev za raziskave in razvoj v letu 2008 znašal 0,59% BDP, je letos ta delež, kljub gospodarski krizi že 0,74%, v letu 2010 pa se bo ta trend nadaljeval, saj naj bi prihodnje leto znašal že 0,85%, v letu 2011 pa želi Slovenija doseči lizbonski cilj, približati se enemu odstotku javnih sredstev namenjenih raziskavam in razvoju. […]
), pa se na Japonskem po menjavi vlade soočajo s pravim tsunamijem rezanja znanstvenih (pa tudi neznanstvenih projektov). Skupno naj bi porezali kar za 33 milijard dolarjev projektov. Med drugim so dali na hladno milijardo dolarjev vreden projekt izgradnje najzmogljivejšega superračunalnika na svetu, pa tudi sinhrotrona SPring-8 (presenetljivo, po navadi so ravno sinhrotronski objekti stvari, ki jih države financirajo po vsem svetu z upanjem, da bodo uporabni tudi za industrijske raziskave. Zadnje desetletje tako visokoenergijski fiziki z žalostjo gledamo, kako nam ljube pospeševalnike pretvarjajo v sinhrotronske izvore. Se je morda trend sedaj ustavil?). Članek o tem, kakšno (upravičeno) vznemirjenje vlada med Japonskimi znanstveniki lahko preberete tukaj.
Komentarja dogajanj v japonski znanosti se bom vzdržal, ker situacijo premalo poznam. Bi pa posvaril pred prevelikim optimizmom, ki veje iz ocen Direkorata za znanost MVZT. Dvig deleža BDP za znanost in raziskave ne pomeni nujno tudi več denarja za znanost, če se je BDP zmanjšal (kar se je v času recesije povsod zgodilo). Poleg tega je treba " brati " Lizbonski cilj " v celoti: 3 % BDP za znanost in raziskave, od tega 1 % iz javnega in 2 % iz zasebnega sektorja. Trenutno nimam vpogleda v aktualne številke, vendar težko verjamem, da bi te bile v lanskem… Beri dalje »